11. V Sloveniji se povečuje osutost bukove krošnjeNikica Ogris, Mitja Skudnik, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: V zadnjem času po vsej Sloveniji opažamo hiranje navadne bukve (Fagus sylvatica L.). Cilj prispevka je predstaviti dolgoročen trend osutosti krošnje navadne bukve v Sloveniji in pojasniti delež osutosti bukove krošnje s pomočjo podatkov iz popisa povzročiteljev poškodb v okviru vsakoletnega popisa razvrednotenja in poškodovanosti gozdov. Pri tem smo uporabili podatkovno zbirko o spremljanju osutosti in poškodovanosti dreves na M6 stalnih vzorčnih ploskvah (Nivo I) na sistematični mreži 16 % 16 km v obdobju 1993%2020. Rezultati kažejo, da se je povprečna osutost bukove krošnje od leta 1993 do 2020 povečala iz 13,9 % na 32,2 %. Dolgoročen linearen trend je pokazal, da se je povprečna osutost bukove krošnje povečala za 0,63 % na leto. Za trend povprečne osutosti bukve je bilo prelomno izjemno sušno leto 2003, ko se je trend osutosti povečal iz 0,61 % na 0,94 % na leto. Trend večanja osutosti bukve smo zaznali na vseh obravnavanih lokacijah. Ugotovili smo, da se povprečna osutost bukve hitreje veča na jugu in zahodu države. Katastrofalen žledolom leta 2014 je povzročil drastično spremembo povzročiteljev osutosti bukve. V obdobju pred žledolomom leta 2014 so osutost bukove krošnje najbolje pojasnjevale poškodbe zaradi žuželk. Po žledolomu leta 2014 so se povečale poškodbe bukve zaradi žleda, gliv, neposrednih človekovih vplivov (obsežne sanacije žledoloma) in drugih dejavnikov. Žledolom je na bukovih gozdovih pustil trajne posledice, saj so poškodbe zaradi žleda in posledično sanacije vidne še dandanes, kar je razvidno tudi iz popisa povzročiteljev poškodb bukve. V zadnjih dveh letih, 2019%2020, so glive najpomembnejše povzročiteljice poškodb bukve. Po letu 2014 pa se je zmanjšala poškodovanost bukve zaradi žuželk. Natančnih vzrokov za splošno slabšanje zdravstvenega stanja bukve po vsej Sloveniji še ne poznamo.
Ključne besede: Fagus sylvatica, bukev, osutost krošnje, poškodovanost, podnebne spremembe, žledolom, suša
Objavljeno v DiRROS: 02.08.2021; Ogledov: 1294; Prenosov: 355
 Celotno besedilo (462,16 KB) |
12. Idejna zasnova za namestitev piezometrov na pilotnem območju na Ljubljanskem barjuAndreja Ferreira, Boštjan Mali, 2020, projektna dokumentacija (idejni projekt, izvedbeni projekt) Ključne besede: piezometri, hidrološki monitoring, Ljubljansko barje, mokrišče, podnebne spremembe, blaženje, raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč, toplogredni plini
Objavljeno v DiRROS: 14.01.2021; Ogledov: 1121; Prenosov: 346
Celotno besedilo (2,21 MB) |
13. Idejna zasnova za namestitev mikrozapornic na pilotnem območju na Ljubljanskem barjuAndreja Ferreira, Boštjan Mali, 2020, projektna dokumentacija (idejni projekt, izvedbeni projekt) Ključne besede: mikrozapornice, Ljubljansko barje, mokrišče, podnebne spremembe, blaženje, raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč, toplogredni plini
Objavljeno v DiRROS: 14.01.2021; Ogledov: 1127; Prenosov: 0 |
14. Dopolnitev idejne zasnove za namestitev piezometrov na pilotnem območju na Ljubljanskem barjuAndreja Ferreira, Boštjan Mali, 2020, projektna dokumentacija (idejni projekt, izvedbeni projekt) Ključne besede: piezometri, hidrološki monitoring, Ljubljansko barje, mokrišče, podnebne spremembe, blaženje, raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč, toplogredni plini
Objavljeno v DiRROS: 14.12.2020; Ogledov: 1012; Prenosov: 344
Celotno besedilo (2,39 MB) |
15. Odziv urbanega drevja na podnebne razmere v mestnem okoljuBorut Sever, Marinka Brglez Sever, 2020, strokovni članek Povzetek: V urbanem okolju drevesa strukturno in ekološko prispevajo h kakovosti mestnega življenja in predstavljajo pomemben ukrep za prilagajanje podnebnim spremembam. V članku je naveden pregled objav, v katerih so opisane urbane podnebne razmere in okoljski vplivi, ki so jim izpostavljena drevesa v mestnem okolju. Hkrati je v pregledu objav definirana vloga dreves v urbanem okolju, obravnavani pa so tudi dejavniki stresa pri urbanem drevju. Nekaj zbranih informacij opisuje toleranco in fiziološki odziv posameznih drevesnih vrst na podnebne spremembe in nekatere druge dejavnike stresa pri urbanih drevesih. Vključen je tudi opis mehanizmov, ki lahko pripomorejo pri omilitvi učinkov temperaturnega in sušnega stresa v mestnem okolju
Ključne besede: urbana drevesa, podnebne spremembe, temperaturni stres, sušni stres, urbana mikroklima
Objavljeno v DiRROS: 10.10.2020; Ogledov: 1451; Prenosov: 369
Celotno besedilo (299,28 KB) |
16. Pinijev sprevodni prelec (Thaumetopoea pityocampa) v SlovenijiMaja Jurc, Tine Hauptman, Roman Pavlin, Danijel Borkovič, Zoran Zavratnik, Vida Papler-Lampe, 2019, strokovni članek Ključne besede: gozdovi, Varstvo gozdov, Pinus spp., podnebne spremembe, širjenje areala vrste, monitoring
Objavljeno v DiRROS: 28.07.2020; Ogledov: 1389; Prenosov: 794
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
17. Hiranje navadne bukve po vsej Sloveniji 2010-2019Nikica Ogris, 2020, strokovni članek Ključne besede: navadna bukev, Fagus sylvatica, hiranje, kompleksna bolezen, podnebne spremembe, sušni stres, paraziti, patogeni, endofiti, škodljivci
Objavljeno v DiRROS: 10.06.2020; Ogledov: 1603; Prenosov: 947
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
18. |
19. |
20. Poročilo o preskusu št.: LVG 2019-221 : opis vzorca: LVG2019/00170: Acer pseudoplatanus, veja (z listi ali brez) ali poganjki, LVG2019/00734: Acer pseudoplatanus, les, lubje, sekanci : namen testiranja: sum na: GlivaNikica Ogris, Barbara Piškur, Špela Jagodic, Zina Devetak, Ana Brglez, Peter Smolnikar, 2019, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, gorski javor, Acer pseudoplatanus, Prosthecium platanoidis, Eutypa sp., glive, Xylaria longipes, Fusarium sp., kompleksna bolezen, suša, sušni stres, podnebne spremembe
Objavljeno v DiRROS: 31.01.2020; Ogledov: 1602; Prenosov: 82 |
