1. Delavnica projekta LIFE SySTEMiC za lovce, lovske načrtovalce in raziskovalce v dinarsko jelovo-bukovih gozdovih, Mašun in Leskova dolina, 12. in 13. 10. 2023 : poročiloBoris Rantaša, Kristina Sever, Andrej Breznikar, Tjaša Baloh, Natalija Dovč, Evgen Ostanek, Peter Krma, Anton Smrekar, Matija Stergar, Miha Marenče, Hojka Kraigher, 2023, druge monografije in druga zaključena dela Ključne besede: gozdovi, genetska pestrost, nega gozda, obnova gozda, upravljanje s prostoživečimi živalmi, objedanje, gozdno mladje, ujme, podnebne spremembe
Objavljeno v DiRROS: 08.11.2023; Ogledov: 59; Prenosov: 19
 Celotno besedilo (4,34 MB) |
2. Bolezni, škodljivci in sušni stres pri navadni bukvi v različnih scenarijih podnebnih sprememb (V4-2026) : končno poročilo2023, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: navadna bukev, gospodarjenje z gozdovi, hiranje, bolezni drevja, suša, škodljivci, podnebne spremembe, potencialna ogroženost, modeliranje, model naravne razširjenosti, poročila
Objavljeno v DiRROS: 03.11.2023; Ogledov: 130; Prenosov: 36
Celotno besedilo (6,45 MB) |
3. |
4. Podlaga za izdelavo usmeritev pri gospodarjenju z navadno smreko v SlovenijiLuka Krajnc, Mitja Skudnik, Tom Levanič, Matjaž Čater, Aleksander Marinšek, Janez Zafran, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku predstavimo podlago za izdelavo usmeritev pri gospodarjenju z navadno smreko v Sloveniji. Izvedli smo več ločenih analiz z istim ciljem: pripraviti strokovno utemeljene in s podatki podprte usmeritve za gospodarjenje z navadno smreko v Sloveniji v prihodnjih desetletjih. Tako smo v tem prispevku združili rezultate meritev nacionalne gozdne inventure, analizo priraščanja smreke, analize vrstne pestrosti ter pregled osnutkov načrtov za gozdnogospodarska območja. Namen tega prispevka je predstavitev rezultatov štirih ločenih sklopov analiz podatkov, ki so predstavljali osnovo za izdelavo usmeritev pri gospodarjenju z navadno smreko, objavljenih v naslednjem prispevku.
Ključne besede: navadna smreka, podnebne spremembe, gospodarjenje
Objavljeno v DiRROS: 20.02.2023; Ogledov: 362; Prenosov: 100
Celotno besedilo (1,42 MB) |
5. |
6. Gospodarjenje s tujerodnimi drevesnimi vrstami v urbanem prostoru alpskega prostoraAjša Alagić, Aleksander Marinšek, Ana Dolenc, Andrey Krasovskiy, Anica Simčič, Anja M. Bindewald, Anja Müller-Meißner, Bénédicte Baxerres, Claudia Cocozza, Debojyoti Chakraborty, Janez Kermavnar, Lado Kutnar, Simon Zidar, Tina Trampuš, Živa Bobič Červek, 2022, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: tujerodne drevesne vrste, Alpe, invazivne drevesne vrste, gospodarjenje z gozdovi, podnebne spremembe, urbani prostor
Objavljeno v DiRROS: 12.08.2022; Ogledov: 839; Prenosov: 182
Celotno besedilo (4,27 MB) |
7. Gospodarjenje s tujerodnimi drevesnimi vrstami v gozdovih alpskega prostoraSonia Abluton, Ajša Alagić, Bénédicte Baxerres, Frédéric Berger, Anja M. Bindewald, Sylvain Bouquet, Martin Braun, Giuseppe Brundu, Patricia Detry, Freya-Isabel Georges, Janez Kermavnar, Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, Anica Simčič, Simon Zidar, 2022, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: tujerodne drevesne vrste, Alpe, invazivne drevesne vrste, gospodarjenje z gozdovi, podnebne spremembe
Objavljeno v DiRROS: 12.08.2022; Ogledov: 801; Prenosov: 162
Celotno besedilo (3,25 MB) |
8. Poročilo o preskusu št.: LVG 2022-006 : vzorec št. 2022/00001 : namen testiranja: sum na: ArmillariaNikica Ogris, Maša Zagorac, Tašja Cvelbar, Zina Devetak, Barbara Piškur, 2022, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, veliki pajesen, Ailanthus altissima, sivorumena mraznica, Armillaria mellea, Botryosphaeria dothidea, sušenje, sušni stres, podnebne spremembe
Objavljeno v DiRROS: 17.03.2022; Ogledov: 467; Prenosov: 173
Celotno besedilo (1,12 MB) |
9. Debelinska rast in odziv duglazije (Pseudotsuga menziesii (Mirb.) Franco) in smreke (Picea abies (L.) Karst.) na podnebje na produktivnem rastišču Pečovnika pri CeljuTom Levanič, Hana Štraus, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Analizirali smo rast duglazije (Pseudotsuga menziesii (Mirb.) Franco) in smreke (Picea abies (L.) Karst.) na produktivnem rastišču na Pečovniku pri Celju. Analizirane duglazije so bile nekoliko mlajše od smrek (67 proti 71 let) in so nekoliko bolje priraščale (4,57 mm proti 3,26 mm na leto). Podnebni odziv duglazije na produktivnem rastišču je bil zelo izrazit. Na debelinski prirastek so statistično značilno vplivale nadpovprečne temperature v februarju in marcu, ter nadpovprečne padavine v juliju. V primerjavi s smreko je podnebni odziv duglazije časovno stabilen in bistveno izrazitejši. Analiza značilnih let je pokazala, da so negativna značilna leta pri duglaziji vedno povezana z zelo hladnim vremenom v februarju in marcu, pozitivna pa z nadpovprečnimi temperaturami v istih dveh mesecih. Poletne padavine imajo pomembnejšo vlogo pri duglaziji le v zadnjih treh desetletjih, pred tem pa ne. To nakazuje, da na sicer zelo produktivnem rastišču nastaja potencialno pomanjkanje vode, kar lahko na dolgi rok, ob trendih podnebnih sprememb, vodi v sušni stres in slabšo rast duglazije.
Ključne besede: podnebne spremembe, odziv na klimo, suša, debelinski prirastek, dendrokronologija
Objavljeno v DiRROS: 29.10.2021; Ogledov: 914; Prenosov: 300
Celotno besedilo (537,74 KB) |
10. Vpliv podnebnih sprememb na dinamiko glivnega razkroja lesa v SlovenijiMiha Humar, Boštjan Lesar, Davor Kržišnik, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Intenziteta glivnega razkroja je v največji meri odvisna od vrste lesa, temperature in padavinskih dogodkov. Če želimo oceniti življenjsko dobo in intervale vzdrževanja lesenih objektov, moramo oceniti, kako se bo v določenem okolju les obnašal. V ta namen so nam na voljo raznoliki modeli. V praksi se največ uporablja pristop, ki ga je razvil Theodore Scheffer. Scheffer je predlagal klimatski indeks (Schefferjev klimatski indeks - SCI), ki temelji na številu padavinskih dni in povprečni mesečni temperaturi. Na podlagi teh klimatskih podatkov smo izračunali Schefferjev klimatski indeks za izbrane lokacije v Sloveniji. Rezultati analize klimatskih razmer kažejo, da je Schefferjev klimatski indeks v večini analiziranih krajev v Sloveniji višji, kot je bil pred desetletji. Intenziteta razkroja se je povečala v vseh analiziranih krajih z izjemo Portoroža. Največje zvišanje Schefferjevega klimatskega indeksa smo zaznali v Ratečah.
Ključne besede: les, Schefferjev klimatski indeks, razkroj, podnebne spremembe, temperatura, padavinski dogodki
Objavljeno v DiRROS: 17.08.2021; Ogledov: 3129; Prenosov: 1909
Celotno besedilo (1004,81 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
