1. Gromozanski okoljski odtis umetne inteligence in z njo povezanih tehnologijNoreen Herzfeld, 2025, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Pojav obsežnih jezikovnih modelov tipa ChatGPT je povzročil neverjetno rast zanimanja za umetno inteligenco (UI). Toda medtem ko si futuristi slednjo predstavljajo kot potencialno rešiteljico številnih težav, ki pestijo sodobno družbo, druge skrbi, da bo postavila na glavo trg delovne sile, dala bogatim več moči v primerjavi z revnimi in morda celo pogubila človeštvo samo. Redko omenjena težava UI in z njo povezanih tehnologij, denimo kriptovalut, je, da niso primerne za uporabo v večjem obsegu. Odlično se obnesejo pri peščici navdušencev, a če jih bomo razširili na širšo družbo in bodo postale za večino od nas standardna dobrina, bodo kmalu izčrpale naše energetske vire in pospešile globalno segrevanje.
Keywords: umetna inteligenca, kriptovaluta, UI in podnebne spremembe, UI v širšem obsegu, UI in energija
Published in DiRROS: 12.05.2025; Views: 111; Downloads: 56
 Full text (3,52 MB)
This document has many files! More... |
2. |
3. |
4. |
5. Delovanje, ekosistemska vloga in vpliv naravnih motenj na gozdove s poudarkom na vetrolomih in namnožitvah podlubnikov – pregledMatevž Konjar, Matija Klopčič, 2024, review article Abstract: Naravne motnje so eni izmed osrednjih upravljalskih in znanstvenih izzivov, s katerimi se spoprijema gozdarska stroka. Njihova vloga se s povečevanjem vpliva podnebnih sprememb povečuje in spreminja. Namen preglednega članka je pripraviti strnjen in aktualiziran pregled znanstvenih dognanj, ki se nanašajo tako na vlogo in delovanje motenj v gozdnih ekosistemih kot tudi na pomen naravnih motenj z vidika upravljanja gozdnih ekosistemov in trajnostnega zagotavljanja vseh funkcij gozdov. Članek vsebuje pregled aktualnih raziskovalnih izsledkov in razvoja razumevanja delovanja in vloge naravnih motenj ter pregled raziskovalnih rezultatov s področja preučevanja različnih tipov motenj s poudarkom na vetrolomih in namnožitvah podlubnikih.
Keywords: naravne motnje, režimi naravnih motenj, dejavniki naravnih motenj, vetrolom, podlubniki, gospodarjenje z gozdovi, podnebne spremembe
Published in DiRROS: 11.03.2025; Views: 663; Downloads: 144
Full text (1,44 MB) |
6. Letna in sezonska debelinska rast dreves na ploskvah intenzivnega monitoringa v SlovenijiTom Levanič, Matej Rupel, Andreja Vedenik, 2024, original scientific article Abstract: V okviru intenzivnega monitoringa gozdnih ekosistemov že od leta 2009 s pomočjo ročnih dendrometrov spremljamo de- belinsko priraščanje dreves na letnem nivoju. Gre za dopolnilni podatek o debelinskem priraščanju dreves, ki ga pridobimo v okviru petletnih inventur na ploskvah intenzivnega monitoringa. Letno dinamiko debelinskega priraščanja spremljamo z dvema tipoma ročnih dendrometrov : plastičnimi, nemškega proizvajalca, in nerjavnimi, češkega proizvajalca. S spremljanjem debelinske rasti z ročnimi dendrometri želimo ugotoviti vpliv okoljskih in podnebnih dejavnikov na rast dreves med dvema petletnima inventurama. Tako dobimo bistveno boljše podatke o stanju priraščanja dreves kot s petletnimi inventurami, kjer ekstremni dogodki izginejo v povprečju. V letu 2022 smo dodatno na vse ploskve namestili tudi elektronske dendrometre z visoko frekvenco spremljanja spreminjanja debelinskega prirastka na ploskvah intenzivnega monitoringa v Sloveniji. Z njimi želimo ugotoviti vplive okoljskih in podnebnih dejavnikov na znotraj sezonsko dinamiko debelinskega priraščanja. To je ključno za razumevanje vpliva negativnih podnebnih dejavnikov na debelinsko priraščanje dreves.
Keywords: podnebne spremembe, bukev, Fagus sylvatica, dob, Quercus robur, smreka, Picea abies, ročni dendrometer, elektronski dendrometer
Published in DiRROS: 06.12.2024; Views: 339; Downloads: 84
Full text (522,59 KB) |
7. Participacija pri udejanjanju ukrepov na ekosistemih temelječega prilagajanja obalnih območjih : pregled literature in analiza primera iz prakseLiliana Vižintin, 2024, published scientific conference contribution Abstract: Podnebne in okoljske spremembe predstavljajo vse večje
tveganje za ekosisteme in človeštvo. Koncept na ekosistemih
temelječega prilagajanja na podnebne spremembe zajema
vključitev ukrepov za ohranjanje biotske raznovrstnosti in
ekosistemskih storitev v strategije prilagajanja na podnebne
spremembe na več ravneh in v različnih sektorjih. Namen teh
ukrepov je povečati odpornost, zlasti ranljivih ekosistemov in
skupnosti. Obalna območja Sredozemlja so posebej ogrožena
zaradi dviga gladine morja in stopnjevanja ekstremnih
vremenskih dogodkov, ki so posledica podnebnih sprememb. S
tem se povečuje tudi tveganje za poplave, vdor slane vode in
erozijo obale. Z integracijo ukrepov za prilagajanje in
zmanjševanje tveganja nesreč na lokalni, nacionalni in
makroregionalni ravni je mogoče doseči številne družbenogospodarske in okoljske koristi. Uspešnost ukrepanja je odvisna
predvsem od participacije skupnosti ter vzpostavljanja globlje
ravni sodelovanja pri sooblikovanju in soupravljanju ukrepov.
Na osnovi analize literature smo v prispevku poudarili
pomanjkanje raziskav o participaciji deležnikov pri udejanjanju
ukrepov na ekosistemih temelječega prilagajanja. Z analizo
praktičnega projekta pa smo prikazali uporabnost pristopa
participacije pri načrtovanju prilagajanja obalnih zavarovanih
območij in lokalnih skupnosti.
Keywords: ekosistemi, podnebne spremembe, participacija, obalna območja
Published in DiRROS: 08.11.2024; Views: 312; Downloads: 785
Full text (21,17 MB)
This document has many files! More... |
8. Vremenski vzorci : pogled na dvajsetletni intenziven monitoring gozdnih ekosistemovSaša Šercer, 2024, original scientific article Abstract: Podnebne spremembe spadajo med največje izzive zdajšnjega časa s temperaturami zraka, ki se v zadnjih letih pospešeno višajo. Svetovni trend kaže višanje za 0,15 do 0,2 °C v desetletju, pri čemer se Evropa segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. Intenziven monitoring Gozdarskega inštituta Slovenije, ki poteka že dvajset let, je razkril, da se je povprečna temperatura zraka zvišala na vseh desetih merilnih postajah. Največje višanje smo zaznali na postajah Fondek (2,05 °C) in Borovec (1,88 °C), najmanjše pa pri Murski šumi (0,32 °C) in Gropajskih borih (0,55 °C). Glede padavin smo opazili vse pogostejše dnevne ekstreme. Zabeležili smo tudi manjšo količino padavin v spomladanskih in začetnih poletnih mesecih ter povečano v jesenskem obdobju. Čeprav je obdobje dvajsetih let razmeroma kratko za dolgoročne trende, je nadaljnji monitoring izjemno pomemben. Tako bomo lahko bolje razumeli, kako se bodo spreminjale temperature, padavine in drugi vremenski vzorci.
Keywords: meteorologija, intenzivni monitoring, podnebne spremembe, temperatura zraka, padavine, gozdna mikroklima
Published in DiRROS: 07.11.2024; Views: 430; Downloads: 123
Full text (291,72 KB) |
9. |
10. Ohranjanje biotske raznovrstnosti : študijska gradiva pri predmetu Ohranjanje biotske raznovrstnosti (5 vsebinskih sklopov)Lado Kutnar, 2024, other educational material Keywords: biotska raznovrstnost, ohranitvena biologija, izumiranje vrst, ravni biotske raznovrstnosti, genetska pestrost, vrstna pestrost, ekosistemska in krajinska pestrost, dejavniki ogrožanja, onesnaženje okolja, invazivne tujerodne vrste, podnebne spremembe, degradacija habitatov, fragmentacija habitatov, mehanizmi ohranjanja biotske raznovrstnosti, rdeči seznam vrst, zavarovane vrste, Natura 2000, Slovenija
Published in DiRROS: 03.04.2024; Views: 832; Downloads: 0 |
