1. Delavnica projekta LIFE SySTEMiC za lovce, lovske načrtovalce in raziskovalce v dinarsko jelovo-bukovih gozdovih, Mašun in Leskova dolina, 12. in 13. 10. 2023 : poročiloBoris Rantaša, Kristina Sever, Andrej Breznikar, Tjaša Baloh, Natalija Dovč, Evgen Ostanek, Peter Krma, Anton Smrekar, Matija Stergar, Miha Marenče, Hojka Kraigher, 2023, other monographs and other completed works Keywords: gozdovi, genetska pestrost, nega gozda, obnova gozda, upravljanje s prostoživečimi živalmi, objedanje, gozdno mladje, ujme, podnebne spremembe
Published in DiRROS: 08.11.2023; Views: 59; Downloads: 19
 Full text (4,34 MB) |
2. Bolezni, škodljivci in sušni stres pri navadni bukvi v različnih scenarijih podnebnih sprememb (V4-2026) : končno poročilo2023, final research report Keywords: navadna bukev, gospodarjenje z gozdovi, hiranje, bolezni drevja, suša, škodljivci, podnebne spremembe, potencialna ogroženost, modeliranje, model naravne razširjenosti, poročila
Published in DiRROS: 03.11.2023; Views: 130; Downloads: 36
Full text (6,45 MB) |
3. |
4. Podlaga za izdelavo usmeritev pri gospodarjenju z navadno smreko v SlovenijiLuka Krajnc, Mitja Skudnik, Tom Levanič, Matjaž Čater, Aleksander Marinšek, Janez Zafran, 2022, original scientific article Abstract: V prispevku predstavimo podlago za izdelavo usmeritev pri gospodarjenju z navadno smreko v Sloveniji. Izvedli smo več ločenih analiz z istim ciljem: pripraviti strokovno utemeljene in s podatki podprte usmeritve za gospodarjenje z navadno smreko v Sloveniji v prihodnjih desetletjih. Tako smo v tem prispevku združili rezultate meritev nacionalne gozdne inventure, analizo priraščanja smreke, analize vrstne pestrosti ter pregled osnutkov načrtov za gozdnogospodarska območja. Namen tega prispevka je predstavitev rezultatov štirih ločenih sklopov analiz podatkov, ki so predstavljali osnovo za izdelavo usmeritev pri gospodarjenju z navadno smreko, objavljenih v naslednjem prispevku.
Keywords: navadna smreka, podnebne spremembe, gospodarjenje
Published in DiRROS: 20.02.2023; Views: 362; Downloads: 100
Full text (1,42 MB) |
5. |
6. Gospodarjenje s tujerodnimi drevesnimi vrstami v urbanem prostoru alpskega prostoraAjša Alagić, Aleksander Marinšek, Ana Dolenc, Andrey Krasovskiy, Anica Simčič, Anja M. Bindewald, Anja Müller-Meißner, Bénédicte Baxerres, Claudia Cocozza, Debojyoti Chakraborty, Janez Kermavnar, Lado Kutnar, Simon Zidar, Tina Trampuš, Živa Bobič Červek, 2022, dictionary, encyclopaedia, lexicon, manual, atlas, map Keywords: tujerodne drevesne vrste, Alpe, invazivne drevesne vrste, gospodarjenje z gozdovi, podnebne spremembe, urbani prostor
Published in DiRROS: 12.08.2022; Views: 839; Downloads: 182
Full text (4,27 MB) |
7. Gospodarjenje s tujerodnimi drevesnimi vrstami v gozdovih alpskega prostoraSonia Abluton, Ajša Alagić, Bénédicte Baxerres, Frédéric Berger, Anja M. Bindewald, Sylvain Bouquet, Martin Braun, Giuseppe Brundu, Patricia Detry, Freya-Isabel Georges, Janez Kermavnar, Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, Anica Simčič, Simon Zidar, 2022, dictionary, encyclopaedia, lexicon, manual, atlas, map Keywords: tujerodne drevesne vrste, Alpe, invazivne drevesne vrste, gospodarjenje z gozdovi, podnebne spremembe
Published in DiRROS: 12.08.2022; Views: 801; Downloads: 162
Full text (3,25 MB) |
8. Poročilo o preskusu št.: LVG 2022-006 : vzorec št. 2022/00001 : namen testiranja: sum na: ArmillariaNikica Ogris, Maša Zagorac, Tašja Cvelbar, Zina Devetak, Barbara Piškur, 2022, expertise, arbitration decision Keywords: varstvo gozdov, morfološke analize, veliki pajesen, Ailanthus altissima, sivorumena mraznica, Armillaria mellea, Botryosphaeria dothidea, sušenje, sušni stres, podnebne spremembe
Published in DiRROS: 17.03.2022; Views: 467; Downloads: 173
Full text (1,12 MB) |
9. Debelinska rast in odziv duglazije (Pseudotsuga menziesii (Mirb.) Franco) in smreke (Picea abies (L.) Karst.) na podnebje na produktivnem rastišču Pečovnika pri CeljuTom Levanič, Hana Štraus, 2021, original scientific article Abstract: Analizirali smo rast duglazije (Pseudotsuga menziesii (Mirb.) Franco) in smreke (Picea abies (L.) Karst.) na produktivnem rastišču na Pečovniku pri Celju. Analizirane duglazije so bile nekoliko mlajše od smrek (67 proti 71 let) in so nekoliko bolje priraščale (4,57 mm proti 3,26 mm na leto). Podnebni odziv duglazije na produktivnem rastišču je bil zelo izrazit. Na debelinski prirastek so statistično značilno vplivale nadpovprečne temperature v februarju in marcu, ter nadpovprečne padavine v juliju. V primerjavi s smreko je podnebni odziv duglazije časovno stabilen in bistveno izrazitejši. Analiza značilnih let je pokazala, da so negativna značilna leta pri duglaziji vedno povezana z zelo hladnim vremenom v februarju in marcu, pozitivna pa z nadpovprečnimi temperaturami v istih dveh mesecih. Poletne padavine imajo pomembnejšo vlogo pri duglaziji le v zadnjih treh desetletjih, pred tem pa ne. To nakazuje, da na sicer zelo produktivnem rastišču nastaja potencialno pomanjkanje vode, kar lahko na dolgi rok, ob trendih podnebnih sprememb, vodi v sušni stres in slabšo rast duglazije.
Keywords: podnebne spremembe, odziv na klimo, suša, debelinski prirastek, dendrokronologija
Published in DiRROS: 29.10.2021; Views: 914; Downloads: 300
Full text (537,74 KB) |
10. Vpliv podnebnih sprememb na dinamiko glivnega razkroja lesa v SlovenijiMiha Humar, Boštjan Lesar, Davor Kržišnik, 2021, original scientific article Abstract: Intenziteta glivnega razkroja je v največji meri odvisna od vrste lesa, temperature in padavinskih dogodkov. Če želimo oceniti življenjsko dobo in intervale vzdrževanja lesenih objektov, moramo oceniti, kako se bo v določenem okolju les obnašal. V ta namen so nam na voljo raznoliki modeli. V praksi se največ uporablja pristop, ki ga je razvil Theodore Scheffer. Scheffer je predlagal klimatski indeks (Schefferjev klimatski indeks - SCI), ki temelji na številu padavinskih dni in povprečni mesečni temperaturi. Na podlagi teh klimatskih podatkov smo izračunali Schefferjev klimatski indeks za izbrane lokacije v Sloveniji. Rezultati analize klimatskih razmer kažejo, da je Schefferjev klimatski indeks v večini analiziranih krajev v Sloveniji višji, kot je bil pred desetletji. Intenziteta razkroja se je povečala v vseh analiziranih krajih z izjemo Portoroža. Največje zvišanje Schefferjevega klimatskega indeksa smo zaznali v Ratečah.
Keywords: les, Schefferjev klimatski indeks, razkroj, podnebne spremembe, temperatura, padavinski dogodki
Published in DiRROS: 17.08.2021; Views: 3129; Downloads: 1909
Full text (1004,81 KB)
This document has many files! More... |
