61. Prostorska ogroženost populacij divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v Sloveniji leta 1998Miran Čas, 1999, original scientific article Abstract: Leta 1998 je v ponovljenem vseslovenskem popisu aktivnosti rastišč divjega petelina (Tetrao urogallus L.) sodelovalo 473 lovcev in gozdarjev v 1.234 opazovanjih. Od skupno evidentiranih 559 rastišč je aktivnih le še 273 (49 %). Od 495 rastišč (88,6 %) v alpskem prostoru je bilo aktivnih 51 %, od ostalih 64 rastišč v dinarskem prostoru je aktivnih 33 %. Aktivne populacije so prisotne na 74 % površine evidentiranega območja razširjenosti. 80,3 % območja razširjenosti je ohranjenega v alpskem (22 ptic/km2) in 19,7 % v dinarskem prostoru (0,07 ptic/km2) na 4.839 km2 ali 22 % površine Slovenije. Delež aktivnih rastišč v gozdovih na površinah po 200 m višinskih pasovih narašča linearno, od samo še 16 % aktivnih rastišč nad 601 do 800 m nadmorske višine do 70 % nad 1.401 do 1.600 m. Pod 1.000 m je le 11,2 % vseh aktivnih rastišč. Optimum populacijske gostote je nad 1.201 do 1.600 m na 66 % vseh aktivnih rastišč z 0,59 ptic in 0,18 aktivnega rastišča/km2. Po letu 1986 je število aktivnih rastišč upadlo za 199 (42 %), od tega za 41 % v alpskem in 53% v dinarskem prostoru. Število opuščenih rastišč narašča linearno s padanjem po 200 metrskih višinskih pasovih, od 22,9 % nad 1.401 do 1.600 m do 78,9 % nad 601 do 800 m. Najbolj ogrožena so robna območja razširjenosti v predalpskem ter v dinarskem prostoru, najbolj ohranjena so v gorskih gozdovih smreke in bukve.
Keywords: divji petelin, Tetrao urogallus (L.), areal razširjenosti, habitat, gozd, gozdnata krajina, spreminjanje gozda
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4621; Downloads: 1879
 Full text (3,01 MB) |
62. Meritve sončnega sevanja v gozdu - II. Metode na osnovi projekcij hemisfere neba in krošenjJurij Diaci, Jean-Jacques Thormann, Uroš Kolar, 1999, original scientific article Abstract: Poznavanje porazdelitve sevanja v gozdu je pomembno za temeljna ekolo{ka prou~evanja in za prakso gojenja gozdov. V ~lanku primerjamo tri metode ocenjevanja son~nega sevanja na osnovi preslikave svoda neba in kro{enj: fotografijo hemisfere z objektivom "ribje oko", horizontoskop in LAI-2000 Plant Canopy Analyzer. Prikazujemo izku{nje, izbolj{ave metod ter na~rt za podstavek horizontoskopa, ki smo ga razvili na Katedri za gojenje gozdov. Izbolj{ani stabilni horizontoskop daje, z nekaterimi omejitvami, povsem zadovoljive rezultate za neposredno gojitveno delo. Fotografija hemisfere je primerna za oceno svetlobnih razmer v vseh tipih sestojev in je zato uporabna pri raziskovalnem delu. V zadnjem ~asu se metoda intenzivno razvija. Digitalizacija celotnega sistema bo pospe{ila standardizacijo. Instrument LAI-2000 je posebej primeren za raziskave pomlajevanja v razmerah bujne zeliščne vegetacije na bogatih rastiščih in v spremenjenih sestojih.
Keywords: sončno sevanje, meritve sevanja, gojenje gozda, fotosinteza, fotosintetsko aktivno sevanje, fotosintetsko uporabno sevanje, pretok energije, gozd, fotografija, hemisfera, horizontoskop, direktno sevanje, difuzno sevanje
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4507; Downloads: 1863
Full text (1,53 MB) |
63. Norway spruce (Picea abies (L.) Karst.) damage in the Zasavje district of Slovenia evaluated by two methodsNatalija Vidergar-Gorjup, Andrej Strniša, Franc Batič, 2000, original scientific article Abstract: The Zasavje district has been heavily affected by air pollution due to mining,the presence of a coal-fired power plant, and industry. The extent of forest damage differs according to location because of specific climatic and orographic characteristics. Norway spruce damage was estimated by two methods at 10 locations in the Zasavje district using the Slovenian forestry method for the estimation of forest damage (KOVA et al. 1995), and a Czech method forestimation of damage to the branching system and needle loss and discoloration (CUDLIN & CHMELIKOVA 1995). Comparison of the results obtained by the two methods gave similar damage assessments at heavily polluted sites, although the data obtained by the two methods differ due to several environmental parameters. The Czech method did not give as good results as wasexpected. A possible reason might be that spruce trees in the investigated locations are less damaged than those in the Czech Republic, where the method was developed.
Keywords: air pollution, Norway spruce, Picea abies (L.), tree damage, Zasavje, propadanje gozda, poškodovanost drevja, gozdno drevje, onesnaženost zraka, Zasavje, smreka, Picea abies (L.) Karst.
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4605; Downloads: 1906
Full text (876,54 KB) |
64. Umerjanje objektiva "ribje oko" za fotografijo hemisfereJurij Diaci, Uroš Kolar, 2000, original scientific article Abstract: Fotografija hemisfere je v gozdoslovnih raziskavah ena najprimernejših metod za ocenjevanje poprečij sončnega sevanja skozi daljša obdobja. Metoda temelji na uporabi skrajno širokokotnih objektivov ribje oko, ki so znani po velikih popačitvah preslikav. Prvi pogoj za uporabo metode je poznavanje preslikave za kombinacijo fotoaparata in objektiva. Značilnosti preslikave pridobimo s postopkom umerjanja. V prvem delu prispevka opisujemo postopek umerjanja objektiva ribje oko za ocenjevanje sončnega sevanja v gozdoslovnih raziskavah.V drugem delu predstavljamo rezultate umerjanja objektiva ribje oko proizvajalca Sigma 8 mm, f/4 (MF, N), ki ga uporabljamo v kombinaciji s fotoaparatom Nikon F50.
Keywords: sončno sevanje, meritve sevanja, gojenje gozda, ocenjevanje sevanja, objektiv ribje oko, umerjanje objektiva, fotografija hemisfere, pretok energije, gozd, fotografija, hemisfera
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4728; Downloads: 1975
Full text (822,93 KB) |
65. Analiza spremenjenosti količinske in vrstne sestave gozdov po dveh različnih metodah ter njuna primerjavaJanez Krč, 1999, original scientific article Abstract: Prispevek analizirana spremenjenost gozdnih sestojev po dveh metodah. S prvo ocenjujemo spremembe vrstne sestave rastlinskih skupnosti, druga metoda pa ugotavlja spremembe sestojev po vi{ini in vrsti lesnih zalog. Za izračun ocene spremenjenosti na ravni osnovnih enot popisa gozdov smo uporabili modelno optimalno in dejansko strukturo lesnih zalog po drevesnih vrstah v gozdnih združbah, popisanih v gozdnih odsekih. Zaradi podatkov, potrebnih za izračun, smo v analizo vključili le odseke, v katerih so ugotovili samo eno gozdno zdru`žo. Prikazujemo rezultate analize na ravni gozdnogospodarskih območij in gozdnih združb. Rezultate na višjih ravneh velikosti gozdnih površin smo dobili s tehtano aritmetično sredino rezultatov osnovnih izračunovn a ravni gozdnih odsekov. Rezultate ocen spremenjenosti smo prikazali tudi prostorsko in naredili primerjavo obeh metod.
Keywords: gozdni sestoj, zgradba gozda, ocena, spremenjenost sestojev, vrstna spremenjenost, kazalec spremenjenosti, računalniški model
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4611; Downloads: 1899
Full text (1,00 MB) |
66. Pokrajinsko-ekološka presoja ranljivosti gozdaAndreja Ferreira, 2000, original scientific article Abstract: Članek obravnava ranljivost gozda, ki naj bi predstavljala eno od osnov pri usmerjanju posegov v gozdni prostor. Izdelali smo dva modela za oceno ranljivosti gozda. Osnovo predstavlja model, ki sloni na pokrajinsko-ekološkem vrednotenju gozda. Gozd je najbolj kompleksen pokrajinsko-ekološki element in v močni soodvisnosti od vseh ostalih dejavnikov, kar naj bi prišlo do izraza prav s pokrajinsko-ekološko presojo. Zaradi možnosti za primerjavo rezultatov smo oblikovali še model, ki izhaja iz kriterijev za oceno gozdnih funkcij.
Keywords: ranljivost gozda, funkcija gozda, pokrajinsko-ekološka regionalizacija, metodologija, avtocesta, vpliv na gozd, presoja vplivov
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4242; Downloads: 1809
Full text (1,75 MB) |
67. |
68. |
69. Fototerestrična inventura gozdaGal Kušar, Milan Hočevar, 2000, original scientific article Keywords: fototerestrična inventura, inventura gozda, dvofazna inventura, vzorčenje, digitalna fotogrametrija, lesna zaloga, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4165; Downloads: 1871
Full text (1,41 MB) |
70. Vloga gozdov pri ohranjanju biotske pestrosti na krajinski ravni - nekatera izhodišča za krajinskoekološko tipizacijoBoštjan Anko, 2000, review article Abstract: Koncept biotske pestrosti v naravoslovju ni nov. Tudi v gozdarstvu je prisoten`e toliko ~asa, da je v~asih potreben redefiniranja. Jasne definicije so pogoj za u~inkovito integracijo ideje biotske pestrosti v sodobno gozdarstvo. Kot kulturna krajina je tudi ve~ina biotske pestrosti dinami~na, antropogena tvorba - od genske do ekosistemske in vi{jih ravni. Gozdarstvo je doslej posve~alo pozornost vrstni, delno genski pestrosti, nekoliko zanemarilopa je vi{je ravni, ki jih v novej{em ~asu odkriva ideja krajinskega gozdarstva. To dokazuje tudi vrsta mednarodnih dokumentov - od helsin{kih do lizbonskih resolucij. Vendar moramo sprejeti dejstvo, da so ravni biotske pestrosti in njihovo ohranjanje nelo~ljivo povezane. Tipizacijo gozdnih in gozdnatih krajin lahko obravnavamo tudi kot sredstvo ohranjanja na gozd vezanebiotske pestrosti. Za razliko od dosedanjih taka tipizacija ne temelji zgolj na fizi~ni prisotnosti gozda (koli~ini, razporedu), ampak predvsem na lastnostih gozda, ki so biotski pestrosti prijazne in omogo~ajo komuniciranje organizmov - od genske ravni do migracijskih gibanj. Za novo paradigmo trajnostnega gospodarjenja za biotsko pestrost se bo moralo gozdarstvo aktivnovklju~iti v izpolnjevanje teh mednarodnih dokumentov.
Keywords: biotska pestrost, vrstna raznolikost, mnogonamensko gozdarstvo, krajinsko gozdarstvo, večnamenska vloga gozda, biodiverziteta, trajnost donosa
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4664; Downloads: 1873
Full text (634,20 KB) |
