Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "keywords" (po��kodbe gozda) .

1 - 10 / 73
First pagePrevious page12345678Next pageLast page
1.
2.
Sodobna nega gozda in »nega« gozdarske stroke
Boris Rantaša, Aleš Poljanec, 2022, preface, afterword

Keywords: nega gozda
Published in DiRROS: 12.07.2022; Views: 65; Downloads: 28
.pdf Full text (44,16 KB)

3.
Odmrla biomasa in krajinska povezljivost kot podpora za določanj
Janez Pirnat, 2022, original scientific article

Abstract: V razpravi predstavljamo nov predlog ocene pestrostne funkcije gozdnih zaplat v kmetijski krajini. V raziskavi smo podrobno ocenili prisotnost odmrle lesne biomase v gozdni zaplati pri Nadgorici. Povprečna vrednost odmrle lesne biomase, izračunana iz 57 vzorčnih ploskev, je znašala 11,83 m3 /ha. Od šestih ploskev (torej nekako 10 % od vseh ploskev) izkazuje lesno zalogo odmrle lesne biomase več kot 25 m3 /ha, torej količino, ki v literaturi velja kot primer poudarjene pestrostne funkcije. Ugotovitve naše raziskave smo povezali še z ugotovitvami naših predhodnih raziskav in literature. Na podlagi vsega navedenega smo oblikovali predlog, da bi poudarjeno pestrostno funkcijo v kmetijski krajini imele zaplate z dovolj veliko količino odmrle lesne biomase (≥ 20 m3 /ha) z vsaj 200 ha velikim jedrom notranjega okolja in prostorskim razporedom, ki vzdržuje manj kot 2 km medsebojno oddaljenost med gozdnimi zaplatami oziroma okoliško gozdno matico.
Keywords: monitoring, odmrla biomasa, pestrostna funkcija gozda, povezljivost gozdnih zaplat, jedra notranjega okolja, Nadgorica
Published in DiRROS: 12.07.2022; Views: 44; Downloads: 19
.pdf Full text (303,09 KB)

4.
5.
6.
7.
Kako nastajajoči vodni kataster vpliva na določanje hidrološke funkcije gozda?
Milan Kobal, Janez Pirnat, 2022, original scientific article

Abstract: Sedanji sistem funkcij gozdov, ki ga v osnovi prinaša Zakon o gozdovih iz leta 1993, je potreben nadgradnje, saj je funkcij zelo veliko, njihove vsebine pa se pogosto podvajajo. Ob takratnem prvem kartiranju funkcij gozdov se je gozdarstvo opiralo predvsem na svoje lastne prostorske sloje, zdaj pa so na voljo podrobnejše prostorske zbirke tudi drugih uporabnikov prostora. Oboje je nov izziv za prikazovanje in vsebinsko vrednotenje ukrepov za zagotavljanje trajnosti funkcij gozdov ter prilagojenega gospodarjenja z gozdovi. V prispevku smo obravnavali hidrološko funkcijo gozda, deloma zaradi aktualnih razmer v Slovenij in svetu (poplave, suše), deloma pa zato, ker novejši podatki o vodnem katastru bistveno nadgrajujejo bazo podatkov o vodah. Če kot velikost orisa okrog površinskih voda upoštevamo eno drevesno višino, je to 120.688,64 ha gozdov, kjer bi bila po dosedanjih kriterijih lahko poudarjena hidrološka funkcija gozda. Daleč največ takih gozdov je ob vodotokih, sledijo izviri in mokrotne površine.
Keywords: sistem funkcij gozdov, hidrološka funkcija gozda, vodni kataster
Published in DiRROS: 08.03.2022; Views: 262; Downloads: 111
.pdf Full text (273,55 KB)

8.
9.
Vplivi na obisk gozda v splošnih in gozdnih vrtcih
Aleš Golob, Mojca Nastran, 2021, original scientific article

Abstract: Predšolski otroci preživijo velik del vsakdanjika v vrtcih, zato je treba umestiti obisk gozda, kot najobsežnejšega naravnega okolja v Sloveniji, v programe predšolskega varstva otrok. Na podlagi anket vzgojiteljev javnih vrtcev v Sloveniji (N = 133) smo analizirali navade, namene, ovire in skrbi pri obiskovanju gozda. V največji meri sta pogostost in dolžina obiska gozda odvisni od njegove oddaljenosti. Navade obiska gozda med gozdnimi vrtci, vključeni mi v Mrežo gozdnih vrtcev, ki jo organizira Inštitut za gozdno pedagogiko, se večinoma ne razlikujejo značilno od splošnih javnih vrtcev. Najpomembnejša razlika med njimi je pogostejši obisk v slabšem vremenu in sam namen obiska gozda. Glavne skrbi pri obisku gozda so klopi, strah pred poškodbami in neprimerna oprema otrok. Za manj pogostejši obisk gozda vzgojitelji navajajo med drugim tudi druge vzgojne prioritete vrtcev in premalo podpore s strani vodstva ter staršev, kar nakazuje potrebo po strateški promociji, izobraževanju in implementaciji preživljanja časa v gozdu v okviru predšolske vzgoje.
Keywords: gozdni vrtci, gozdna pedagogika, obisk gozda, razvoj otrok, klopi, predšolska vzgoja, okoljska vzgoja, naravna učna okolja
Published in DiRROS: 01.12.2021; Views: 1512; Downloads: 937
.pdf Full text (950,31 KB)
This document has many files! More...

10.
Sodobna izhodišča redčenj : povezovanje načel izbiralnega redčenja, situacijskega redčenja, redčenja šopov in skupin ter redčenja spremenljive gostote
Jurij Diaci, Dušan Roženbergar, Gal Fidej, Domen Arnič, 2021, professional article

Abstract: V Evropi so razširjeni različni načini redčenj, ki so delno odgovor na različne cilje gospodarjenja; delno so posledica tradicije in različnih kulturnih okolij. S spremembami v okolju in zaostrovanjem družbeno-ekonomskih razmer ter splošnim nazadovanjem nege gozdov postajajo odločitve o najprimernejšim načinu in intenzivnosti redčenj vse pomembnejše. V prispevku primerjamo situacijsko redčenje, redčenje šopov in skupin, redčenje spremenljive gostote in pri nas ustaljeno izbiralno redčenje. Navajamo usmeritve, kako redčenja kombinirati ter kako izbrati primeren način in program redčenj. Na temelju sinteze dosedanjih raziskav izpostavljamo, da so za utemeljeno izboljšanje načinov redčenj pomembni poskusi v naravi.
Keywords: gojenje gozdov, nega gozda, redčenje, racionalizacija, stabilnost sestoja, porazdelitev izbrancev
Published in DiRROS: 29.10.2021; Views: 499; Downloads: 179
.pdf Full text (572,76 KB)

Search done in 0.54 sec.
Back to top