1. Generalni mandat cesarja Ferdinanda II. o verskih razmerah na Kranjskem iz leta 1631 : (ne)prilagoditev kranjskih elit na protireformacijo in katoliško prenovoVanja Kočevar, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Razprava obravnava deželnoknežji ukaz, ki ga za potrebe zgodovinopisne naracije arbitrarno imenujemo Generalni mandat cesarja Ferdinanda II. o verskih razmerah na Kranjskem in ga je cesar izdal na Dunaju 20. junija 1631. Predstavljen je zgodovinski kontekst nastanka dokumenta, njegov diplomatični prepis s tabelami osebnih in zemljepisnih imen ter okrajšav, povzetek vsebine in njen komentar s kratko študijo posledic. Generalni mandat omogoča dober vpogled v izvajanje procesov protireformacije in katoliške prenove zlasti med predstavniki plemstva, čeprav se njegovi odloki nanašajo tudi na druge družbene sloje. Za slovensko zgodovinopisje je dokument zanimiv še zlasti, ker se nanaša izključno na vojvodino Kranjsko.
Ključne besede: protireformacija, katoliška prenova, konfesionalizacija, Kranjska, Ferdinand II., plemstvo
Objavljeno v DiRROS: 10.07.2026; Ogledov: 199; Prenosov: 141
 Celotno besedilo (1,37 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Za pest češenj - maščevanje za zasedbo Plumberka : Primer medstanovske sovražnosti na Štajerskem v poznem 17. stoletjuŽiga Oman, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Leta 1681, v izteku najhujše epidemije kuge, ki je prizadela zgodnjenovoveško Spodnjo Štajersko, je v nasilje prerasel spor med žalskim trškim svétnikom Janezom Krištofom Pilpachom in Ferdinandom baronom Migliem, lastnikom Žalcu bližnjega dvorca Plumberk. Tržan Pilpach je s pomočjo vojakov, ki jih je pridobil od grofov Strassoldov iz Krškega, dvorec med nasprotnikovo odsotnostjo zasedel in oplenil, za kar se mu je plemič maščeval z oboroženim vdorom in oplenitvijo njegove hiše v trgu. Članek precej neobičajno, aktivno sovražnost med statusno neenakima nasprotnikoma analizira skozi tradicionalne prakse vodenja ter reševanja sporov, kar omogoča tudi vpogled v siceršnje družbene odnose med glavnimi akterji spora.
Ključne besede: zgodovina Štajerske, 17. st., sovražnost, fajda, maščevanje, nasilje, reševanje sporov, plemstvo, epidemija kuge, ne zaključna dela
Objavljeno v DiRROS: 08.07.2026; Ogledov: 162; Prenosov: 154
Celotno besedilo (1,70 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Plemstvo v mestu in mestne eliteMartin Bele, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek obravnava prisotnost in dejavnost plemstva v srednjeveških celinskih ter istrskih mestih na območju današnje Slovenije. Raziskava je časovno omejena na obdobje med 13. in zgodnjim 15. stoletjem. Za celinski prostor so obravnavani Maribor, Ptuj in Ljubljana, za Istro pa Piran, Izola in Koper. Mesta v notranjosti (z izjemo Ptuja) so mestne pravice dobivala šele v visokem srednjem veku, naselbine v Istri pa so bile precej starejše. Medtem ko se je v istrskih mestih v visokem srednjem veku razvila mestna elita in (ponekod) mestno plemstvo (patriciat), zasledimo v celinskih mestih pripadnike fevdalnega plemstva.
Ključne besede: 13. stoletje, 14. stoletje, mestne elite, fevdalno plemstvo, patriciat, Maribor, Ljubljana, Ptuj, Piran, Izola, Koper
Objavljeno v DiRROS: 30.06.2026; Ogledov: 271; Prenosov: 260
Celotno besedilo (2,16 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Dobrenje in gospodje Dobrenjski v srednjem vekuTinkara Starček, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Zgodovini kraja Dobrenje, ki leži na slovenskem Štajerskem v neposredni bližini današnje meje z Avstrijo, lahko začnemo slediti v začetku 12. stoletja. Njegov pomen se bistveno poveča v 13. stoletju, ko je tam zgrajen grad Dobrenj, po njem imenovani Ekehard Dobrenjski pa postane eden najvidnejših plemičev z območja današnje slovenske Štajerske v drugi polovici 13. stoletja. Uspe mu izkoristiti boje za oblast na Štajerskem in se na ta način povzpeti v ožji krog tako salzburškega nadškofa kot štajerskega vojvode Otokarja II. Přemysla. Kljub temu o Ekehardovem zasebnem življenju vemo zelo malo. Poleg rekonstrukcije njegovega (političnega) življenja skuša članek nakazati nekatere možnosti izvora njegove rodbine ter v zaključku predstavi, kaj se je z rodbino dogajalo po Ekehardovi smrti konec 13. stoletja.
Ključne besede: Dobrenje, gospodje Dobrenjski, srednji vek, Štajerska, plemstvo
Objavljeno v DiRROS: 26.01.2026; Ogledov: 485; Prenosov: 340
Celotno besedilo (803,14 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Inventar rodbine Brate (Bratti) iz Kopra iz leta 1429 : vpogled v svet plemstva največjega poznosrednjeveškega urbanega središča na SlovenskemDušan Mlacović, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Dne 13. januarja 1429 so v Kopru sestavili inventar premičnega in nepremičnega premoženja, ki sta ga po koprskemu plemiču Almeriku Brateju podedovala njegova mladoletna sinova Gregor in Sardij. Inventar je obsežen, popisane premičnine so ovrednotili na 1601 dukat in 10.411 liber, skupna vrednost popisanega premoženja je znašala približno 7000 dukatov. Na osnovi analize inventarja in drugih sočasnih virov prispevek poda podobo narave imetja in gospodarske dejavnosti koprske plemiške rodbine, ki ni pripadala ekskluzivnemu krogu najuspešnejših med plemstvom v domačem mestu, in njeno vpetost v funkcioniranje največjega poznosrednjeveškega mesta na vzhodnem Jadranu kot urbanega organizma.
Ključne besede: plemstvo, plemiške družine, Koper, srednji vek, inventar
Objavljeno v DiRROS: 20.01.2026; Ogledov: 564; Prenosov: 378
Celotno besedilo (625,92 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Elitni društveni slojevi kasnosrednjovjekovne buzetske komuneJosip Banić, 2015, izvirni znanstveni članek Povzetek: Autor analizira elitne slojeve buzetskoga društva u kasnom srednjem vijeku. Koristeći se objavljenim vrelima – gradskim statutom iz 1435., notarskom knjigom Martina Sotolića (1492. – 1517.) i zaključcima općinskih vijeća (1502. – 1523.) – uz teorijske postavke teorije elita, definiraju se istaknuti građani Buzeta, analizira se njihova uloga u buzetskom društvu, ekonomska moć, obiteljske veze i razina povjerenja koju su uživali. Najistaknutiji sloj činili su venecijanski patriciji i koparski plemići, obnašatelji najviših političkih funkcija, koji su ujedno pokazivali i najveću ekonomsku moć. Andrija Ferro, buzetski podestat koji je taj položaj držao više puta, te obitelj De Gravisi, markizi obližnjega imanja Kostela (Petrapilosa), primjeri su takvih građana. Najveći novčani iznosi spomenuti u analiziranim izvorima povezani su upravo s njima. Plemići su se također isticali svojom solidarnošću, a uživali su i veće povjerenje građana. Osim „uvezenih“ elita, istražene su i lokalne istaknute obitelji te njihovi predstavnici. Pripadnici crkvenih elita najčešće su pozivani kao svjedoci, a buzetski je župnik Kvirin de Germanis bio u bliskoj srodnosti s političkom elitom. Buzetski vijećnici, homini de bene, među sobom su birali obnašatelje političkih funkcija. Najviša je bila ona općinskih sudaca, a najčešće je ležala u rukama obitelji De Germanis. Kako su na političke funkcije najčešće bili predlagani od podestata, kasnije kapetana, ova obitelj oprimjeruje suradnju između mletačkih rektora i lokalnih elita. Taj je fenomen poznat diljem venecijanskoga dominija, a Serenissimi je koristio kako bi što lakše i efikasnije uspostavila vlast u novim mjestima te stekla povjerenje građana. Rad predstavlja prvi korak u istraživanju kasnosrednjovjekovnih elita Buzeta, a korištena metodologija i teorijska podloga mogu poslužiti kao obrazac za daljnja istraživanja društvene stratifikacije i gradskih elita srednjovjekovnih istarskih komuna.
Ključne besede: kasni srednji vijek, teorija elita, plemstvo, gradsko vijeće, notarski spisi, socijalna stratifikacija, gradske oligarhije, Buzet
Objavljeno v DiRROS: 23.01.2025; Ogledov: 721; Prenosov: 290
Celotno besedilo (864,94 KB) |
