1. Razvoj programske opreme za digitalno analizo histopatoloških vzorcev uvealnega melanomaMaruša Jerše, Ana Rebeka Kamšek, Danica Stojanović, Ema Ahačič, Jurij Nastran, Matija Milanič, Jože Pižem, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: IZHODIŠČA. Uvealni melanom je rak, ki se razvije iz melanocitov srednje očesne ovojnice. Diagnozo uvealnega melanoma postavimo na podlagi kliničnega pregleda in UZ-preiskave očesa ter jo potrdimo s histopatološko preiskavo. Z razvojem tehnologije se odpirajo nove možnosti za delo s histopatološkimi preparati. Naša hipoteza je bila, da lahko napišemo program, ki bo samodejno dovolj natančno določil tipe tkiv na sliki, in da ta program lahko vključimo v programsko opremo za delo s slikami preparatov. METODE. Proučevani vzorec je vseboval 16 slik preparatov uvealnega melanoma, ki smo jih naložili na strežnik odprtega mikroskopskega okolja (angl. Open Microscopy Environment, OMERO). V okolju OMERO smo na slikah ročno označili posamezna tkiva in napisali model za prepoznavo tkiv, ki deluje po principu metod strojnega učenja. Na podlagi slik z ročno označenimi tkivi model pripravi lastne kriterije za razvrščanje tkiv. REZULTATI. Naš rezultat je postavitev programskega okolja za delo z digitaliziranimi slikami preparatov ter model, ki s 85-% točnostjo razvrsti različna tkiva na slikah preparatov. RAZPRAVA. Odpirajo se nove možnosti prikaza slik preparatov, avtomatskega označevanja slik, postavljanje najverjetnejše diagnoze in opredeljevanje napovednih dejavnikov, kar bi lahko nadalje olajšalo delo patologov in izboljšalo zdravljenje bolnikov.
Ključne besede: uvealni melanom, digitalna patologija, programska oprema, digitalizacija, strojno učenje
Objavljeno v DiRROS: 03.08.2026; Ogledov: 124; Prenosov: 48
 Celotno besedilo (2,47 MB) |
2. Diagnostični pomen sekvenciranja nove generacije v patologijiBarbara Gazić, Jože Pižem, 2026, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: V zadnjih desetih letih je postalo sekvenciranje nove generacije del rutinske diagnostike tumorjev v patologiji, brez katerega si sodobne diagnostike ne moremo več predstavljati. Izboljšale so se tudi tehnike izolacije DNA in RNA iz tkiva, tako da je postalo sekvenciranje nove generacije zanesljiva in robustna metoda. Široka uporaba v patološki diagnostiki tumorjev je pomembno prispevala k prepoznavanju novih vrst tumorjev in njihovih podtipov in prepoznavanju določenih vrst tumorjev na mestih in v organih, kjer pred tem niso bili opisani. Napredek v diagnostiki tumorjev mehkih tkiv z uporabo sekvenciranje nove generacije je primer, kjer je molekularna diagnostika ključno prispevala k razvoju histopatološke diagnostike. Diagnostika tumorjev osrednjega živčevja (gliomov) danes skoraj izključno temelji na molekularno-genetskih spremembah. Izkazalo se je tudi, da sekvenciranje nove generacije lahko prispeva k opredelitvi izvora zasevkov karcinoma v približno polovici primerov in hkrati omogoči določitev potencialnih terapevtskih tarč. Sekvenciranje nove generacije je postala standardna metoda v patologiji, ki je komplementarna drugim, dlje časa uveljavljenim metodam, predvsem imunohistokemiji, hkrati pa je omogočila pridobivanje novih spoznanj in prek primerjave molekularnih rezultatov in histopatološke slike vodila v izboljšanje same histopatološke diagnostike.
Ključne besede: onkologija, patologija, diagnostika, obvladovanje raka
Objavljeno v DiRROS: 03.06.2026; Ogledov: 185; Prenosov: 79
Celotno besedilo (249,82 KB) |
3. Ocena proliferacijskega indeksa Ki-67 v citoloških vzorcih nodalnih B-celičnih limfomovVeronika Kloboves-Prevodnik, Simona Miceska, Mojca Založnik, Simon Buček, Nataša Nolde, Mojca Gjidera, Ulrika Klopčič, Zorica Čekić, Živa Pohar-Marinšek, Gorana Gašljević, 2024, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: limfomi, patologija, onkologija
Objavljeno v DiRROS: 25.02.2026; Ogledov: 486; Prenosov: 132
Celotno besedilo (83,78 KB) |
4. Metode določevanja cirkulirajočih tumorskih celic raka dojke na Onkološkem inštitutu LjubljanaTanja Jesenko, Simona Miceska, Živa Pišljar, Maja Čemažar, Veronika Kloboves-Prevodnik, Cvetka Grašič-Kuhar, 2024, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: rak dojke, patologija, onkologija
Objavljeno v DiRROS: 25.02.2026; Ogledov: 608; Prenosov: 139
Celotno besedilo (96,26 KB) |
5. Genetske analize arhivskih vzorcev tkiva pokojnikov z namenom ugotavljanja dednih vzrokov rakaAna Blatnik, Vita Šetrajčič Dragoš, Vida Stegel, Olga Blatnik, Ksenija Strojnik, Srdjan Novaković, Mateja Krajc, 2024, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: dedni rak, patologija, onkologija
Objavljeno v DiRROS: 25.02.2026; Ogledov: 457; Prenosov: 143
Celotno besedilo (85,39 KB) |
6. |
7. |
8. |
9. Vodnik po telesuDušan Repovš, 1997, drugi sestavni deli Ključne besede: ocene in poročila, Williams, Francis: Vodnik po telesu, človeško telo, anatomija, fiziologija, patologija, atlasi, priročniki
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 428; Prenosov: 0 |
10. Rehabilitacija ginekoloških onkoloških bolnic : zbornik znanstvenih prispevkov2025, zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na domači konferenci Ključne besede: ginekologija, onkologija, ginekološka onkologija, diagnostika, zdravljenje, etiologija, epidemiologija, klinična patologija, medicinska rehabilitacija, zborniki
Objavljeno v DiRROS: 10.12.2025; Ogledov: 1275; Prenosov: 339
Celotno besedilo (5,17 MB) |
