1. Samozaupanje medicinskih sester in zdravnikov pri praktičnem izvajanju paliativne oskrbePetra Kamnik, Majda Pajnkihar, Ana Habjanič, 2014, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Zdravstveni delavci so v paliativni oskrbi soočeni s številnimi zapletenimi in neprijetnimi situacijami, ko je potrebno bolnikom lajšati bolečine, jim na različne načine pomagati in hkrati tolažiti družino. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako zdravstveni delavci ocenjujejo svoje znanje in stopnjo samozaupanja pri izvajanju paliativne oskrbe. Metode: Izvedena je bila neeksperimentalna kvantitativna raziskava, v katero so bili vključeni zdravstveni delavci primarnega in sekundarnega nivoja zdravstvene dejavnosti Koroške regije (n = 100). Vzorčenje je bilo namensko nenaključno. S strukturiranim vprašalnikom pridobljeni podatki so bili statistično analizirani s programom SPSS ver. 20.0. Sklopa vprašanj, ki sta se nanašala na izvajanje paliativne oskrbe, sta pokazala dobro mersko zanesljivost instrumenta (Cronbach alfa = 0,781 in 0,914). Rezultati: Medicinske sestre in zdravniki so znanje in izkušnje v paliativni oskrbi v največji meri pridobivali v klinični praksi (50 %), svoje znanje so pretežno ocenili le kot zadovoljivo (53 %). Lasten odziv na zdravstvene težave oziroma na svetovanje in komunikacijo z bolnikom so medicinske sestre in zdravniki ocenili s povprečno oceno 2,7 do 3,2, kar pomeni, da pretežno zmorejo situacije pri praktičnem izvajanju paliativne oskrbe rešiti samostojno. Medicinske sestre in zdravniki na primarnem nivoju zdravstvene dejavnosti so navedli večjo stopnjo samozaupanja glede svetovanja o možnostih izbire kraja paliativne oskrbe. Diskusija in zaključek: Ugotovitve kažejo, da medicinske sestre in zdravniki vprašanj bolnikov o procesu umiranja in njihovih želja niso ocenili kot posebej neprijetnih. Bodoče raziskave bi lahko nadaljevale v tej smeri in ugotavljale, katere situacije zdravstvenemu osebju predstavljajo največje breme in kako se z njimi soočiti.
Ključne besede: znanje, paliativna oskrba, komunikacija, odzivi, presečna raziskava
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 142; Prenosov: 59
 Povezava na datoteko |
2. Razumevanje koncepta "umiranja z dostojanstvom" pri medicinskih sestrah v paliativni oskrbiAlenka Mimič, Anja Simonič, Brigita Skela-Savič, 2013, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: V zadnjih desetletjih se spoštovanje človekovega dostojanstva pojavlja kot pomembna pravna norma, umiranje z dostojanstvom pa je obenem eden temeljnih ciljev paliativne oskrbe. Malo je raziskano, kako koncept človekovega dostojanstva razumejo medicinske sestre. Metode: Izvedli smo kvalitativno raziskavo, za katero smo podatke pridobili s polstrukturiranimi intervjuji, izvedenimi od julija do septembra 2011. Uporabili smo namenski vzorec - sodelovalo je pet medicinskih sester s srednješolsko, višješolsko in visokošolsko izobrazbo, zaposlenih na področju paliativne oskrbe v Kliniki Golnik in na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Podatke smo analizirali s pomočjo interpretativne fenomenološke analize. Rezultati: Najpomembnejši prepoznani dejavniki pri medicinskih sestrah, ki oblikujejo občutek, da ohranjajo dostojanstvo pri pacientih, so znanje, odnos in organizacija dela. Prepoznanih je bilo t. i. pet akterjev, ki sooblikujejo in definirajo predstave o dostojanstvenem umiranju. To so pacient, medicinska sestra, zdravnik in svojci, ki se srečujejo v določenem okolju. Diskusija in zaključek: Za to, da bo vsak pacient z neozdravljivo boleznijo deležen paliativne oskrbe, ki mu bo omogočila umreti z dostojanstvom, je predvsem potrebno zagotoviti pacientom prijazno okolje, organizacijo dela, ki izvajalcem omogoča opravljanje oskrbe, za katero so profesionalno odgovorni, in povečati nivo znanja o paliativni oskrbi tako med strokovno kot laično javnostjo.
Ključne besede: paliativna oskrba, bioetika, umiranje, dostojanstvo, odnos
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 112; Prenosov: 0 |
3. Doživljanje umiranja z vidika medicinskih sester : pregled literatureSergej Kmetec, Zvonka Fekonja, Svetlana Škrbić, Nataša Mlinar Reljić, 2021, pregledni znanstveni članek Povzetek: Uvod: V enotah intenzivne terapije se medicinske sestre dnevno soočajo z umiranjem. To jim predstavlja velike obremenitve, ki vodijo do stiske. Namen pregleda literature je ugotoviti, kaj doživljajo medicinske sestre ob umirajočih pacientih v enotah intenzivne terapije in kako se soočajo z umiranjem.Metode: Uporabljena je metoda pregleda literature. Iskanje je bilo izvedeno v bazah podatkov: PubMed, ScienceDirect, SAGE, Web of Science in CINAHL na osnovi vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Proces iskanja literature je prikazan z diagramom PRISMA. Za analizo in sintezo podatkov je bila uporabljena metoda tematske analize. Rezultati: Od 1.886 zadetkov smo v končno analizo vključili 10 člankov. Na podlagi tematske analize smo oblikovali dve glavni temi: (1) doživljanje medicinskih sester ob hudo bolnih in umirajočih pacientih; (2) profesionalni odnos medicinskih sester.Diskusija in zaključek: Izvajanje zdravstvene nege v enotah intenzivne terapije je za medicinske sestre zelo stresno. Pri zdravstveni negi kritično bolnih pacientov se najpogosteje srečujejo s stalnimi fizičnimi obremenitvami, čustvenimi pretresi, pomanjkanjem čustvene podpore, žalostjo, izgorevanjem, depresijo, težavami v komunikaciji s pacientovimi sorodniki ter pomanjkljivim sodelovanjem in zagotavljanjem podpore v timu. Izpostavljene so številnim dejavnikom, ki prispevajo k doživljanju lastne stiske. Potrebni so ukrepi za zaščito, učinkovitejšo pomoč in podporo medicinskim sestram, ki se dnevno soočajo z umiranjem in zagotavljanjem podpore pacientovi družini oziroma svojcem.
Ključne besede: zdravstvena nega, intenzivna terapija, paliativna oskrba, izkušnje, medicinske sestre
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 148; Prenosov: 72
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Ljudje v bližini smrti : kvalitativna raziskavaMajda Pahor, Klelija Štrancar, 2009, izvirni znanstveni članek Povzetek: Izhodišča: Veliki življenjski prehodi, kot je umiranje in smrt, so relativno nov predmet raziskovanja in v slovenskem prostoru skorajda še ne tematiziran. Skozi raziskovanje se lahko sliši glas ranljivih družbenih skupin - umirajočihin njihovih svojcev. Metode: V okviru širše kvalitativne raziskave o paliativni oskrbi v Sloveniji so bili opravljeni tudi intervjuji z umirajočimi in njihovimi svojci. V članku avtorici analizirata transkripte intervjujev s pomočjo principov utemeljene teorije. Rezultati: Raziskava omogoča pridobitev glasu umirajočih in njihovih svojcev. Analiza izjav obojih kaže na večplastnost procesa umiranja in žalovanja. Najbolj v ospredju je doživljanje telesa v zvezi s spremenjeno telesno podobo in bolečino. Psihično doživljanje opišejo kategorije tesnoba, utrujenost in naveličanost, vpozitivnem smislu pa refleksija življenja. Večina bolnikov ne omenja bližnje smrti, pri nekaterih je to zanikanje izrazito. Rezultati, ki se nanašajo na doživljanje socialnega okolja, so razporejeni na treh ravneh: najbližji, ki sohkrati opora in vir skrbi, širše socialno okolje, kjer čutijo stigmo zaradi bolezni, ter bolnišnično okolje, ki je dvojno - je vir pomoči in tolažbe, a tudi vir trpljenja. Analiza intervjujev s svojci je identificirala dve glavni kategoriji: doživljanje zdravstvene oskrbe in doživljanje sebe. Razprava: Umirajoči in njihovi svojci so ranljiva skupina, za katero je potrebno razviti novejše integrirane oblike skrbi na vseh ravneh zdravstvenega varstva.
Ključne besede: umirajoči, svojci umirajočih, paliativna oskrba, kvalitativna raziskava
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 111; Prenosov: 0 |
5. |
6. |
7. Errata : ocena kadrovskih potreb za izvajanje zdravljenja raka v Republiki SlovenijiKatarina Lokar, Marjana Bernot, Maja Ebert Moltara, Mateja Marc-Malovrh, Radivoje Pribaković Brinovec, Brigita Skela-Savič, Vesna Zadnik, Tina Žagar, Branko Zakotnik, 2021, drugi sestavni deli Ključne besede: načrtovanje zdravstvenega osebja, zdravljenje raka, paliativna oskrba, incidenca, umrljivost, napovedovanje
Objavljeno v DiRROS: 22.01.2026; Ogledov: 165; Prenosov: 89
 Celotno besedilo (333,54 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Priporočila za obravnavo bolnikov z melanomom kožeMartina Reberšek, Janja Ocvirk, Primož Strojan, Barbara Perić, Marko Hočevar, Katarina Šmuc Berger, Vesna Zadnik, Olga Blatnik, Katarina Zevnik, Nina Boc, Nežka Hribernik, Tanja Mesti, Karla Berlec, Nada Rotovnik-Kozjek, Maja Ebert Moltara, Jernej Benedik, Boštjan Luzar, Jože Pižem, Marko Boc, Marija Ignjatović, Katarina Barbara Karner, Gaber Plavc, Marko Kokalj, Marko Snoj, Katarina Trčko, 2024, strokovni članek Ključne besede: koža, rak (medicina), zaščitni ukrepi, dejavniki tveganja, klinična diagnostika, stadij, prognoza, histopatologija, kirurško zdravljenje, radioterapija, sistemsko zdravljenje, sledenje pacientov, prehranska podpora, paliativna oskrba, elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 21.05.2025; Ogledov: 616; Prenosov: 295
Celotno besedilo (289,31 KB) |
9. |
10. |
