1. Vremenski vzorci : pogled na dvajsetletni intenziven monitoring gozdnih ekosistemovSaša Šercer, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Podnebne spremembe spadajo med največje izzive zdajšnjega časa s temperaturami zraka, ki se v zadnjih letih pospešeno višajo. Svetovni trend kaže višanje za 0,15 do 0,2 °C v desetletju, pri čemer se Evropa segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. Intenziven monitoring Gozdarskega inštituta Slovenije, ki poteka že dvajset let, je razkril, da se je povprečna temperatura zraka zvišala na vseh desetih merilnih postajah. Največje višanje smo zaznali na postajah Fondek (2,05 °C) in Borovec (1,88 °C), najmanjše pa pri Murski šumi (0,32 °C) in Gropajskih borih (0,55 °C). Glede padavin smo opazili vse pogostejše dnevne ekstreme. Zabeležili smo tudi manjšo količino padavin v spomladanskih in začetnih poletnih mesecih ter povečano v jesenskem obdobju. Čeprav je obdobje dvajsetih let razmeroma kratko za dolgoročne trende, je nadaljnji monitoring izjemno pomemben. Tako bomo lahko bolje razumeli, kako se bodo spreminjale temperature, padavine in drugi vremenski vzorci.
Ključne besede: meteorologija, intenzivni monitoring, podnebne spremembe, temperatura zraka, padavine, gozdna mikroklima
Objavljeno v DiRROS: 07.11.2024; Ogledov: 403; Prenosov: 114
 Celotno besedilo (291,72 KB) |
2. Prostorska variabilnost sezonske količine padavin v Sloveniji v obdobju 2010–2019Milan Kobal, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prostorsko variabilnost količine padavin v Sloveniji smo ovrednotili z analizo razdalje razgradnje korelacije CDD (angl. Correlation Decay Distance), ki prikazuje spremembo korelacije v količini padavin med meteorološkimi postajami glede na njihovo medsebojno oddaljenost. Uporabili smo podatke tistih meteoroloških postaj (n = 160), ki so na isti lokaciji neprekinjeno beležile količino padavin vseh 120 mesecev (december 2009–november 2019). Za vsako meteorološko postajo smo po posameznih letnih časih izračunali mejno razdaljo, pri kateri je korelacija med količino padavin višja od 0,707 (r2 = 0,5). Rezultati kažejo, da se prostorska variabilnost količine padavin med letnimi časi razlikuje, in sicer je najvišja poleti (CDD = 50 km), sledi pomlad (CDD = 76 km) in jesen (CDD = 120 km) ter zima (CDD = 141 km), ko je prostorska variabilnost količine padavin najnižja. Prostorsko gledano je variabilnost količine padavin podobna spomladi in jeseni (najmanjša prostorska variabilnost padavin v V in JV Sloveniji), medtem ko je poleti najnižja v J Sloveniji, pozimi pa v SZ Sloveniji. Karta variogramov prikazuje anizotropijo v razdalji razgradnje korelacije za spomladanske padavine. Višje vrednosti semivariance so očitne v smeri SV-JZ, medtem ko so vrednosti semivariance v smeri JV-SZ precej nižje.
Ključne besede: padavine, razdalja razgradnje korelacije, prostorska variabilnost, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 28.06.2022; Ogledov: 3145; Prenosov: 1245
Datoteka (2,69 MB) |
3. |
4. Padavinski režim v izbranih vrzelih in sestojih dinarskega jelovo-bukovega gozdaUrša Vilhar, 2010, izvirni znanstveni članek Povzetek: Količina, oblika in časovna razporeditev padavin so izrednega pomena za gozdneekosisteme, saj pomembno vplivajo na preskrbo z vodo, kroženje hranil indinamiko ogljika v ekosistemu. Namen naše raziskave je bil analizirati padavinski režim v dveh sestojih in vrzelih različne velikosti v dinarskem jelovo-bukovem pragozdnem rezervatu Rajhenavski Rog ter v gospodarskem sonaravnem gozdu Snežna jama. V vegetacijskem obdobju v letih 2003 in 2004 smospremljali prepuščene padavine in odtok po deblu v vrzelih in sestojih, padavine na prostem pa v letih od 2001 do 2007. Meritve padavin v gozdni krajini so redke, čeprav so pomemben vhodni podatek za modeliranje procesov v gozdnih ekosistemih. Uporaba meritev z najbližjih meteoroloških postaj je zaradi njihove oddaljenosti vprašljiva, zato smo dnevne in mesečne količine padavin na prostem primerjali z vrednostmi za klimatološko postajo Kočevje ter EMEP-postajo Iskrba pri Kočevski Reki.
Ključne besede: padavine, vrzeli, gozdovi, gospdoarski gozdovi, pragozdovi, pragozdni rezervati, Kočevski Rog
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 5252; Prenosov: 2148
Celotno besedilo (531,04 KB) |
5. |
6. |
7. |
8. Primerjava padavin na ploskvah intenzivnega monitoringa gozdov v SlovenijiUrša Vilhar, Rok Zupin, Jurij Diaci, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Količina, oblika in časovna razporeditev padavin so izrednega pomena za gozdne ekosisteme, saj pomembno vplivajo na njihovo preskrbo z vodo. Hkrati so gozdovi pomembni z vidika prestrezanja padavin in zadrževanja vode v tleh, s čimer prispevajo k uravnavanju količine vodnih virov v porečju. Natančnejše poznavanje porazdelitve padavin v gozdnih ekosistemih je vse pomembnejše tudi zaradi podnebne spremenljivosti, ki vpliva na spremembe padavinskega režima ter pogostnost in intenzivnost izrednih padavinskih dogodkov. Namen naše raziskave je bil analizirati padavine na osmih ploskvah intenzivnega monitoringa gozdov v Sloveniji v letih od 2004 do 2013, na katerih smo z rednimi dvotedenskimi meritvami spremljali padavine na prostem, prepuščene padavine, odtok po deblu ter sestojne padavine. Ugotavljali smo, v kolikšni meri je količina sestojnih padavin v gozdu odvisna od geografske lege, reliefa in mešanosti drevesnih vrst. Primerjali smo tudi padavine na prostem s padavinami najbližje postaje ARSO. Količina padavin na ploskvah se je zelo razlikovala zaradi razgibanega površja in splošne porazdelitve padavin v Sloveniji. Letne prepuščene padavine na ploskvah so znašale od 77 % do 103 % padavin na prostem. Letni odtok po deblu na ploskvah s prevladujočo bukvijo je bil od 2 % do 15 % padavin na prostem. Letne sestojne padavine na ploskvah so v povprečju znašale 94 % padavin na prostem in so naraščale z nadmorsko višino ploskev. Padavine na prostem ter na najbližjih postajah ARSO so se večinoma dobro ujemale, razen na ploskvah Fondek v Trnovskem gozu in Tratice na Pohorju, ki sta v topografsko razgibanih gorovjih. V primeru nerazpoložljivosti podatkov o padavinah v topografsko razgibanih območjih je potrebna previdnost pri uporabi podatkov z najbližje postaje ARSO. Jasne povezave med količino sestojnih padavin in mešanostjo drevesnih vrst nismo ugotovili, saj je nabor ploskev v raziskavi majhen, hkrati pa so geografsko tako oddaljene, da na sestojne padavine bolj vpliva splošna porazdelitev padavin v Sloveniji. Za ugotavljanje vpliva mešanosti drevesnih vrst na sestojne padavine bi morali spremljati padavine na majhnem območju s čim bolj enotno topografijo, orografskimi dejavniki ter na več ploskvah z različnimi deleži drevesnih vrst
Ključne besede: prepuščene padavine, odtok po deblu, sestojne padavine, mešanost drevesnih vrst, topografija
Objavljeno v DiRROS: 22.03.2017; Ogledov: 5599; Prenosov: 1010
Celotno besedilo (983,40 KB) |
