Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "keywords" (pH-vrednost) .

1 - 10 / 14
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Projekt EIP Deblo++
Blaž Fricelj, 2023, popular article

Keywords: digitaklizacija, gozdarstvo, lokalna oskrba, dodana vrednost lesa
Published in DiRROS: 03.10.2023; Views: 312; Downloads: 32
.pdf Full text (1,03 MB)

2.
Oplemenitenje kostanjevega taninskega ekstrakta s kemičnimi sredstvi
Ivan Vizovišek, France Strojin, 1957, professional article

Keywords: gozdarstvo, kostanj, tanin, kemična sredstva, pH vrednost
Published in DiRROS: 01.09.2023; Views: 284; Downloads: 92
.pdf Full text (831,77 KB)

3.
Lubadarka ima za 26 % nižjo vrednost kot zdrav les smreke
Špela Ščap, 2022, professional article

Keywords: lubadar, podlubniki, smreka, sanitarni posek, vrednost lesa
Published in DiRROS: 07.10.2022; Views: 525; Downloads: 177
.pdf Full text (3,43 MB)

4.
Vloga, naloge in dodana vrednost javne gozdarske službe v normalnih in izrednih razmerah
Damjan Oražem, 2015, published professional conference contribution

Keywords: javna gozdarska služba, dodana vrednost, gozdarstvo
Published in DiRROS: 03.11.2021; Views: 664; Downloads: 223
.pdf Full text (4,69 MB)

5.
13. dražba vrednejšega lesa v Slovenj Gradcu
Marta Krejan, 2019, popular article

Keywords: licitacije, vrednost lesa, cene, les, Slovenj Gradec
Published in DiRROS: 20.03.2019; Views: 2530; Downloads: 695
.pdf Full text (112,99 KB)

6.
Mnenje prebivalcev Slovenije o pomenu gozdov in gozdarstva
Tina Simončič, Andrej Bončina, 2018, original scientific article

Abstract: Namen raziskave je ugotoviti mnenje slovenske javnosti o pomenu gozdov in gospodarjenju z gozdovi in pri tem preveriti, pri katerih vsebinah so mnenja lastnikov in nelastnikov gozdov različna. Anketirali smo 1014 naključno izbranih polnoletnih državljanov RS proporcionalno glede na statistične regije. Vprašalnik je obsegal 10 sklopov ter 74 trditev zaprtega tipa s petstopenjsko Likertovo lestvico. Za prebivalce Slovenije so najpomembnejše okoljske funkcije, sledijo lesnoprizvodna in zaščitna funkcija, socialne funkcije, najmanj pomembni sta nabiralništvo in lovnogospodarska funkcija. Več kot 90 % anketiranih meni, da so gozdovi hkrati pomembni za različne funkcije. 74 % javnosti podpira prost dostop v gozdove, 60 % pa pravico prebivalcev do nabiranja gozdnih sadežev. Največ anketiranih meni, da naj država nameni več sredstev za okoljske funkcije. Z diskriminantno analizo smo ugotovili, da na razvrščanje na lastnike in nelastnike najbolj vplivajo mnenja o prostem dostopu do gozda in pomenu gozdov za rekreacijo.
Keywords: gospodarjenje z gozdovi, funkcije gozdov, javna anketa, vrednost gozdov, gozdarska politika, nelastniki gozdov, lastniki gozdov
Published in DiRROS: 04.02.2019; Views: 5556; Downloads: 3363
.pdf Full text (1,18 MB)
This document has many files! More...

7.
Kurilnost jelovega in smrekovega lubja
Edvard Rebula, 1987, original scientific article

Keywords: energetska vrednost, kurilna vrednost, lubje, jelovo lubje, smrekovo lubje, vlažnost lubja
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4111; Downloads: 1749
.pdf Full text (865,05 KB)

8.
Volumenska in vrednostna zgradba ter priraščanje visokokakovostnih bukovih sestojev v Sloveniji
Aleš Kadunc, Marijan Kotar, 2005, original scientific article

Abstract: Namen raziskave je bil ugotoviti strukturo lesnih zalog, tekočega volumenskegaprirastka, (denarne) vrednosti lesne zaloge in tekoči vrednostni prirastek po različnih socialnih kolektivih v visokokakovostnih bukovih sestojih. Analizirani so bili sestoji z 18 rastiščnih enot, pri vsaki s po petimi ploskvami velikosti 30 x 30 m. Na vseh 90 ploskvah je bila napravljena debelna analiza vsega drevja nad merskim pragom in ocenjena kakovost debel po četrtinah. Na podlagi debelnih analiz in ocenjene kakovosti smo ugotovili volumen sestojev, tekoči desetletni volumenski prirastek, vrednost sestojev intekoči desetletni vrednostni prirastek. Nad 90 % volumna in še nekaj večji delež vrednosti pripada strehi sestoja. Kolektiv 100 najdebelejših dreves na hektar zavzema okoli polovico volumna oziroma vrednosti sestoja. Delež furnirske kakovosti je izredno nizek (3 %), delež hlodovine za luščenje pa petkrat višji. Sestoji dosegajo najvišje vrednosti na rastiščih montanskih bukovij.
Keywords: bukov sestoj, lesna zaloga, vrednost sestoja, tekoči volumenski prirastek, tekoči vrednostni prirastek, kakovostna zgradba, socialni kolektiv
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4406; Downloads: 1841
.pdf Full text (256,15 KB)

9.
Ugotavljanje povečane vrednosti gozdov v postopku denacionalizacije
Janez Krč, Iztok Winkler, 2004, original scientific article

Abstract: Vrednost gozda se poveča zaradi gradnje gozdnih cest. Povečano vrednost gozda je mogoče ugotoviti na podlagi ponovne katastrske klasifikacije gozda. Ta način pa je zamuden in drag. Hitrejši in bolj zanesljiv je izračun na podlagi izračuna skrajšanja spravilne razdalje, ki je posledica novih gozdnih cest. Pri tem si lahko pomagamo z digitalizacijo obravnavanega gozda in prometnic, kar omogoča zanesljiv izračun skrajšanih spravilnih razdalj, ki vplivajo na povečano vrednost gozda.
Keywords: gozdovi, denacionalizacija, povečana vrednost, odprtost gozdov, spravilna razdalja
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4101; Downloads: 1845
.pdf Full text (851,13 KB)

10.
Search done in 0.24 sec.
Back to top