1. Presejalni programi za raka : pričakovanja in dejanski učinki programov Svit, Dora in Zora po desetletju ter pogled proti novim presejalnim programomUrška Ivanuš, Katja Jarm, Katja Kovše, Dominika Novak-Mlakar, Tatjana Kofol-Bric, 2026, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: V Sloveniji organizirano populacijsko presejanje za raka temelji na treh državnih programih: ZORA za raka materničnega vratu, DORA za raka dojk in Programu Svit za raka debelega črevesa in danke. V zadnjem desetletju so ti programi dosegli visoko organiziranost in mednarodno prepoznavnost. Po evropskih primerjavah se Slovenija uvršča med najuspešnejše države na področju organiziranega presejanja, tako glede pregledanosti ciljne populacije kot zmanjšanja bremena raka. V programih Svit in ZORA se zmanjšujeta incidenca in umrljivost, v programu DORA pa se pomembno povečuje delež rakov, odkritih v zgodnjih stadijih. V prispevku prikazujemo, kako so se uresničile ključne napovedi iz leta 2016, zlasti glede utrditve treh programov, prehoda programa ZORA na presejanje s testom HPV, izboljšanja zakonske podpore ter razvoja strokovnih podlag za nove programe. Posebno pozornost namenjamo tudi novim evropskim priporočilom in raziskovalno-razvojnim projektom, ki v Sloveniji podpirajo presojo in pripravo presejanja za pljučnega raka, raka prostate in želodčnega raka ter nadaljnji razvoj obstoječih programov. Predstavljeni so tudi novi pristopi, kot so presejanje, prilagojeno ogroženosti, matematično modeliranje, analize stroškovne učinkovitosti ter koncept vzdržnosti in pravičnosti presejalnih programov. Ključno sporočilo prispevka je, da je največja prednost Slovenije, da je presejalne programe razvila kot organizirane, podatkovno podprte, kakovostno vodene in mednarodno primerljive javnozdravstvene programe. Tudi v prihodnje mora ostati temeljno vodilo enako: organizirano presejanje naj bo uvedeno zgolj, če posamezniku in družbi prinese več koristi kot škode, uvajanje novih programov naj bo sistematično, skladno z evropskimi priporočili, poteka pa naj ob podpori obstoječih presejalnih programov in mednarodne stroke.
Ključne besede: onkologija, presejalni programi, epidemiologija, obvladovanje raka
Objavljeno v DiRROS: 03.06.2026; Ogledov: 87; Prenosov: 41
 Celotno besedilo (264,86 KB) |
2. Sistemsko zdravljenje : hematološki raki – kaj je preseglo pričakovanja?Barbara Jezeršek Novaković, Rozala Arko, 2026, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Čeprav se je preživetje bolnikov s hematološkimi malignomi v zadnjih treh desetletjih podaljšalo na račun zdravljenj s konvencionalno sistemsko terapijo in presaditvijo krvotvornih matičnih celic, se bolezen pri številnih bolnikih kljub zdravljenju ponovi. Nadaljnje povečevanje intenzivnosti tovrstnega zdravljenja onemogočata tako prehuda toksičnost uporabljenih zdravil kot tudi že doseženi plato njihove učinkovitosti, zaradi česar obstaja stalna zahteva po novih, učinkovitejših, manj toksičnih in bolj usmerjenih terapevtskih pristopih. Takšne terapije predstavljajo tarčna zdravljenja in novi imunoterapevtski pristopi. Od leta 2016 naprej je področje sistemskega zdravljenja hematoloških rakov (levkemije, limfomi, multipli mielom) doživelo nekaj prebojev, ki niso le izboljšali izidov – v določenih podskupinah bolnikov so dejansko presegli pričakovanja, tudi v smislu “funkcionalnega ozdravljenja” pri sicer neozdravljivih boleznih.
Ključne besede: onkologija, sistemsko zdravljenje, hematologija
Objavljeno v DiRROS: 03.06.2026; Ogledov: 78; Prenosov: 33
Celotno besedilo (270,55 KB) |
3. Slikovne preiskave dojk : kako blizu smo napovedim iz leta 2016Maja Marolt-Mušič, 2026, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Prispevek obravnava razvoj in umestitev slikovnih preiskav v diagnostiki patoloških sprememb v dojkah v zadnjem desetletju ter primerja sodobno klinično prakso z napovedmi iz leta 2016. Mamografija ostaja zlati standard in temelj presejalnih programov, njeno učinkovitost pa ob tehničnih omejitvah pri gostem žleznem tkivu dopolnjujejo ultrazvok, tomosinteza, magnetna resonanca (MR) in kontrastna mamografija. Razvoj je prinesel predvsem razširjene indikacije za preiskave z iv. kontrastnim sredstvom ter širitev državnega presejalnega programa za raka dojk DORA. Nasprotno od nekaterih pričakovanj pa določene napredne tehnike (MRspektroskopija, MR-difuzija) in umetna inteligenca v vlogi samostojnega diagnostičnega orodja niso prešle v rutinsko klinično uporabo.
Ključne besede: onkologija, radiologija, obvladovanje raka
Objavljeno v DiRROS: 03.06.2026; Ogledov: 80; Prenosov: 38
Celotno besedilo (209,05 KB) |
4. Celostno obvladovanje raka v Sloveniji : kaj smo se naučili v zadnjem desetletju in kako naprej?Sonja Tomšič, Janez Žgajnar, 2026, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Rak je eden največjih zdravstvenih izzivov sodobne družbe. Breme raka se povečuje, takšen trend pa je pričakovati tudi v prihodnje. Za obvladovanje raka so potrebni jasni in usklajeni ukrepi, ki so v Sloveniji od leta 2010 sistemsko združeni v Državnem programu obvladovanja raka. V zadnji 15 letih opažamo, da se je v Sloveniji incidenčna stopnja raka pri moških začela zniževati, pri ženskah pa še narašča. Pomembno se je izboljšalo preživetje bolnikov z rakom, uspešno so bili vzpostavljeni vsi trije presejalni programi, ki so dobro sprejeti med prebivalstvom. Pomembni premiki so se zgodili tudi na področju izboljševanja kakovosti življenja bolnikov z rakom, zlasti na področju celostne rehabilitacije in dostopnosti paliativne oskrbe. V prihodnje ostajajo številni izzivi, med drugim na področju primarne in sekundarne preventive, zagotavljanja zadostnih in ustreznih virov, delovanja celotnega zdravstvenega sistema, učinkovitega povezovanja deležnikov (v Sloveniji in EU), ohranjanju dostopnosti do sodobnih zdravljenj, krepitve raziskovalne dejavnosti ter nadaljnjega izboljševanja kakovosti življenja oseb po prebolelem raku. Onkologija ima v Sloveniji dolgo tradicijo in izjemne dosežke, ki so rezultat dolgoletnega strokovnega dela, predanosti in medsebojnega sodelovanja. To naj ostane vodilo tudi pri nadaljnjem razvoju državnega programa obvladovanja raka.
Ključne besede: onkologija, obvladovanje raka, epidemiologija
Objavljeno v DiRROS: 03.06.2026; Ogledov: 97; Prenosov: 42
Celotno besedilo (244,42 KB) |
5. Diagnostični pomen sekvenciranja nove generacije v patologijiBarbara Gazić, Jože Pižem, 2026, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: V zadnjih desetih letih je postalo sekvenciranje nove generacije del rutinske diagnostike tumorjev v patologiji, brez katerega si sodobne diagnostike ne moremo več predstavljati. Izboljšale so se tudi tehnike izolacije DNA in RNA iz tkiva, tako da je postalo sekvenciranje nove generacije zanesljiva in robustna metoda. Široka uporaba v patološki diagnostiki tumorjev je pomembno prispevala k prepoznavanju novih vrst tumorjev in njihovih podtipov in prepoznavanju določenih vrst tumorjev na mestih in v organih, kjer pred tem niso bili opisani. Napredek v diagnostiki tumorjev mehkih tkiv z uporabo sekvenciranje nove generacije je primer, kjer je molekularna diagnostika ključno prispevala k razvoju histopatološke diagnostike. Diagnostika tumorjev osrednjega živčevja (gliomov) danes skoraj izključno temelji na molekularno-genetskih spremembah. Izkazalo se je tudi, da sekvenciranje nove generacije lahko prispeva k opredelitvi izvora zasevkov karcinoma v približno polovici primerov in hkrati omogoči določitev potencialnih terapevtskih tarč. Sekvenciranje nove generacije je postala standardna metoda v patologiji, ki je komplementarna drugim, dlje časa uveljavljenim metodam, predvsem imunohistokemiji, hkrati pa je omogočila pridobivanje novih spoznanj in prek primerjave molekularnih rezultatov in histopatološke slike vodila v izboljšanje same histopatološke diagnostike.
Ključne besede: onkologija, patologija, diagnostika, obvladovanje raka
Objavljeno v DiRROS: 03.06.2026; Ogledov: 90; Prenosov: 36
Celotno besedilo (249,82 KB) |
6. Razvojni trendi v onkologijiAndraž Perhavec, Janez Žgajnar, 2026, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Razvoj onkologije v zadnjem desetletju je v veliki meri sledil napovedim iz leta 2016, vendar je hkrati razkril tudi številne nove izzive. Personalizirana medicina je iz koncepta prešla v klinično realnost, molekularna diagnostika in imunoterapija sta postali temelj sodobne diagnostike in zdravljenja, digitalizacija pa je spremenila način obravnave bolnikov. Kljub temu številni izzivi ostajajo – predvsem organizacijski, kadrovski in ekonomski. V prispevku analiziramo napovedi iz leta 2016, njihovo uresničitev ter odstopanja. Poseben poudarek namenjamo prihodnosti, kjer pričakujemo integracijo umetne inteligence, multiomike, tekočinskih biopsij in novih modelov zdravljenja. Onkologija prihodnosti ne bo le bolj učinkovita, temveč tudi bistveno bolj kompleksna in odvisna od sposobnosti povezovanja biologije, tehnologije, informatike in finančnih sredstev.
Ključne besede: onkologija, onkološka kirurgija, epidemiologija, obvladovanje raka
Objavljeno v DiRROS: 03.06.2026; Ogledov: 76; Prenosov: 30
Celotno besedilo (208,01 KB) |
7. Onkološka kirurgija : med minimalno invazivnostjo in personalizacijoMarko Hočevar, 2026, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: V onkologiji v zadnjih desetih letih opažamo dodaten pospešen razvoj, ki je zlasti posledica odkritij bazične molekularne biologije. Le-ta se uspešno prenašajo v razvoj novih prognostičnih in prediktivnih modelov in razvoj novih zdravil, ki omogočajo nadaljnjo deeskalacijo kirurškega zdravljenja raka. Izreden napredek tehnologije omogoča robotizacijo določenih kirurških postopkov, ki bodo verjetno v naslednjih desetletjih postali avtonomni in bodo s tem tudi odpravili neželeno variabilnost kirurške obravnave bolnikov z rakom zaradi človeškega dejavnika. Razvoj umetne inteligence je prehitel vsa pričakovanja in spreminja ustaljen način obravnave bolnikov z rakom, hkrati pa odpira vedno nova vprašanja v osnovnem odnosu med bolnikom z rakom in lečečim zdravnikom.
Ključne besede: onkologija, kirurgija, obvladovanje raka
Objavljeno v DiRROS: 03.06.2026; Ogledov: 73; Prenosov: 31
Celotno besedilo (209,98 KB) |
8. Radioterapija : klinična realnost danes, vizija čez desetletjePrimož Strojan, 2026, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Razvoj radioterapije poganja hiter napredek na področjih tehnologije, umetne inteligence in razumevanja tumorske biologije. Temeljni cilj stroke ostaja nespremenjen: uničenje tumorskih celic ob maksimalni zaščiti zdravih tkiv. Ključna razvojna področja vključujejo izboljšano opredelitev tarčnega volumna, zmanjšanje obsevanja zdravih tkiv, povečanje terapevtske učinkovitosti ter optimizacijo kombiniranih načinov zdravljenja. V zadnjem desetletju so pomemben napredek omogočili MR-vodeni sistemi, adaptivna radioterapija, avtomatizacija postopkov ter širša uporaba protonske terapije in stereotaktičnih tehnik. Vzporedno z razvojem sistemske imunoterapije in njenimi uspehi tudi v radioterapiji v ospredje prihaja vloga imunskega sistema, saj radioterapija poleg citotoksičnega učinka deluje tudi imunomodulatorno. Ker lahko poškodbe imunskega sistema zmanjšajo učinkovitost zdravljenja, sodobni razvojni pristopi stremijo k njegovemu ohranjanju. Med najobetavnejše radioterapevtske tehnologije sodijo FLASH, protonska terapija in prostorsko frakcionirana radioterapija (SFRT), ki omogočajo ugodnejše razmerje med citotoksičnostjo in zaščito imunskega sistema. V prihodnjem desetletju pričakujemo nadaljnji razvoj teh tehnologij ter poglobljeno razumevanje interakcij med ionizirajočim sevanjem in imunskim odzivom.
Ključne besede: onkologija, radioterapija, obvladovanje raka
Objavljeno v DiRROS: 03.06.2026; Ogledov: 68; Prenosov: 33
Celotno besedilo (280,41 KB) |
9. Molekularna diagnostika : od obljub do rutinske klinične prakse – in naprejVida Stegel, 2026, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Pred desetimi leti je molekularno-genetska diagnostika na Oddelku za molekularno diagnostiko Onkološkega inštituta Ljubljana zajemala predvsem genotipizacijo posameznih pogostih mutacij pri gastrointestinalnih tumorjih, raku debelega črevesa in danke ter melanomu, določanje klonalnosti in translokacij pri limfomih ter genotipizacijo zarodnih sprememb pri dednih rakih. Od takrat se je povečal nabor tako testiranih mutacij kot tudi tarčnih genov. Hkrati se je povečalo tudi število različnih vrst solidnih tumorjev, kjer je molekularna diagnostika postala nujna za določanje prediktivnih, diagnostičnih in prognostičnih molekularno-genetskih bioloških označevalcev. Nova tehnologija sekvenciranja druge generacije je omogočila hkratno zaznavanje večjega števila sprememb in s tem omogočila razmah molekularnogenetske diagnostike. Poleg točkovnih mutacij in fuzij med biološke označevalce uvrščamo tudi tiste, ki združujejo več sprememb, kot so razlike v izražanju več genov, mikrosatelitska nestabilnost, mutacijsko breme tumorja in določanje okvare homologne rekombinacije. V prihodnosti pričakujemo dodatno povečanje indikacij za testiranje in nove biološke označevalce, osnovane na spremembi izražanja genov, metilacije ali genomskih sprememb. V molekularni diagnostiki dednih rakov pričakujemo boljše zaznavanje večjih genomskih preureditev z metodami sekvenciranja daljših odčitkov
Ključne besede: onkologija, molekularna diagnostika, obvladovanje raka
Objavljeno v DiRROS: 03.06.2026; Ogledov: 101; Prenosov: 36
Celotno besedilo (245,50 KB) |
10. Onkološka farmacija : tehnološki in klinični prebojAndreja Eberl, 2026, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Onkološka farmacija je specializirano področje farmacije, ki se osredotoča na celostno oskrbo bolnikov z rakom. Osrednje zadolžitve onkoloških farmacevtov so nemotena preskrba bolnikov z zdravili in medicinskimi pripomočki, strokovna priprava kompleksnih zdravil v aseptičnih pogojih ter storitve klinične farmacije. Pred desetletjem predstavljeni razvojni trendi so se na področju onkološke farmacije v veliki meri udejanjili, pri čemer gre poudariti, da razvoj ni potekal na vseh področjih enako intenzivno in hitro. Na tehnološkem področju smo v večini bolnišničnih lekarn vpeljali centralizirano, računalniško podprto, delno tudi robotizirano pripravo citostatikov, začeli uporabljati avtomatizirane sisteme za shranjevanje zdravil in pristopili k informatizaciji večine procesov v preskrbi z zdravili. Na kliničnem področju uspešno vpeljujemo storitev farmakoterapijski pregled, terapevtsko spremljanje plazemskih koncentracij zdravil in koncepta brezšivne skrbi, katere cilj je večja kakovost
in varnost zdravljenja ob ustreznem usklajevanju med zdravili in zagotavljanje prenosa informacij o zdravljenju z zdravili pri posameznem bolniku.
V prihodnosti bo onkološka farmacija usmerjena v personalizirano zdravljenje, večjo uporabo digitalnih tehnologij in umetne inteligence, pa tudi v racionalno rabo dragih zdravil. Premostiti bomo morali težave s pomanjkanjem posameznih zdravil. Predvidoma se bomo morali prilagoditi tudi na še obsežnejši premik zdravljenja iz bolnišničnega v ambulantno oziroma domače okolje.
Ključne besede: onkologija, onkološka zdravila, farmacija
Objavljeno v DiRROS: 03.06.2026; Ogledov: 76; Prenosov: 30
Celotno besedilo (222,40 KB) |
