21. Gozdna pedagogika : pot do vzgoje ljudi za trajnostni razvoj družbeŠpela Planinšek, Saša Vochl, Katarina Flajšman, Urša Vilhar, Peter Železnik, Špela Habič, 2018, strokovni članek Ključne besede: gozdna pedagogika, trajnostni razvoj, inovativno učno okolje, skupnost gozdnih pedagogov Objavljeno v DiRROS: 13.02.2018; Ogledov: 4009; Prenosov: 901 Celotno besedilo (221,11 KB) |
22. |
23. |
24. Metoda preučevanja sledi iglic terminalnega poganjkaSimon Poljanšek, Primož Oven, Risto Jalkanen, Tom Levanič, 2011, pregledni znanstveni članek Povzetek: Metoda preučevanja sledi iglic terminalnega poganjka, ali krajše metoda sledi iglic (ang.: needle trace method), retrospektivno beleži starost iglice v trenutku, ko odpade, ter preučuje vpliv okoljskih in biotskih dejavnikov na številne izpeljane podatke, ki temeljijo na ugotovljeni življenjski dobi iglice. Z izvedbo metode pridobimo podatke o dolžini višinskih prirastkov ter številu sledi iglic v posameznih branikah vseh višinskih prirastkov. Z izračunanimi kazalniki je mogoče oceniti fizično stanje krošnje preučevanega drevesa. Metoda je bila razvita na Finskem na rdečem boru (Pinus sylvestris L.), kmalu pa uporabljena tudi na drugih iglavcih. Uporablja se na področju dendrokronologije, gozdne ekologije, patologije in entomologije. V članku avtorji predstavljajo osnovno morfologijo sledi iglic, osnovno idejo metode in njeno uporabnost v okoljskih študijah ter izpeljane kazalnike, kot so relativno število sledi iglic ter zadrževanje, izguba, odmet, starost, dolgoživost, gostota, letni prirast števila in zaloga iglic. Ključne besede: iglavci, iglice, rdeči bor, Pinus spp., listni aparat, kazalniki, okolje, onesnaževanje, defioliacija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4587; Prenosov: 2049 Celotno besedilo (1,05 MB) |
25. Nihajoča asimetrija rogovja srnjakov (Capreolus capreolus L.) kot kazalec onesnaženosti okolja in pripomoček za upraljanje s populacijamiBoštjan Pokorny, Miha Adamič, Cvetka Ribarič-Lasnik, 2004, izvirni znanstveni članek Povzetek: Na 282 rogovjih srnjakov, uplenjenih v obdobju 1961 - 2002 v Šaleški dolini, smo določili nihajočo asimetrijo (FA; neusmerjene razlike med levo in desno stranjo) devetih bilateralnih morfoloških znakov. Ugotovili smo: (a) za analize FA je primernih pet znakov (dolžina veje, dolžina prednjega in zadnjega parožka, skupna dolžina veje, premer nastavka), ki ustrezajo potrebnim statističnim pogojem; (b) za vse znake obstaja pozitivna soodvisnostmed velikostjo in asimetrijo, zaradi česar FA rogovja ni primeren kazalec kakovosti posameznih osebkov; (c) lanščaki (zaradi nedokončanega telesnega razvoja asimetrija njihovega rogovja ni ustrezen kazalec onesnaženosti) imajo značilno večjo FA kot odrasli srnjaki; (d) FA je po letu 1980 upadala in je bila po izgradnji razžveplalne naprave na TEŠ manjša kot pred njo; (e) na ravni generacij obstaja značilna pozitivna soodvisnost med povprečnimi vsebnostmi Pb v rogovju in povprečno FA, kar kaže, da je onesnaženost okolja eden najpomembnejših dejavnikov stresa, ki vpliva na razvojno stabilnost procesa tvorbe rogovja. Ključne besede: nihajoča asimetrija, rogovje, srnjad, retrospektivni biomonitoring, onesnaženost, okolje, svinec, Šaleška dolina, Termoelektrarna Šoštanj Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4458; Prenosov: 1838 Celotno besedilo (639,13 KB) |
26. |
27. Korenine gozdnih dreves in njihov pomen v gozdnem ekosistemu : raziskovalna nalogaMarjan Zupančič, Dušan Mlinšek, Janko Kalan, Jana Lebez, Hojka Kraigher, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: gozdarstvo, korenine, sistem, klasifikacija, okolje Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2619; Prenosov: 527 Celotno besedilo (4,09 MB) |
28. |
29. |
30. Naravni viri kot razvojni dejavnik in varstvo okolja : gozd in gozdni prostor : raziskovalna nalogaLojze Čampa, Ivan Žonta, 1990, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: razvoj, varstvo okolje, gozdovi, naravni vir, ogroženost Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2890; Prenosov: 575 Celotno besedilo (15,56 MB) |