1. |
2. Naravna obnova in nega gozdov, ogolelih po velikopovršinskih ujmah: usklajevanje ekoloških, ekonomskih in gozdarsko-političnih vidikov : zaključno poročilo raziskovalnega projektaJurij Diaci, Gal Fidej, Dušan Roženbergar, Tomaž Adamič, Robert Brus, Milan Šinko, Matjaž Čater, Blaž Fricelj, Tim Pirc, Tine Ferk, Andrej Rozman, 2024, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: gozdovi, naravna obnova, naravne ujme, sanacija gozdov, deležniki
Objavljeno v DiRROS: 29.10.2024; Ogledov: 165; Prenosov: 371
 Celotno besedilo (4,48 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Gozdni požar na Potoški gori in sanacija v požaru poškodovanih gozdovJurij Rozman, Martin Umek, Tomaž Polajnar, Domen Oven, Janez Logar, 2024, strokovni članek Povzetek: Gozdni požari postajajo vse pogostejši in intenzivnejši zaradi podnebnih sprememb in človeških dejavnosti, pri čemer pa so še posebno ranljiva gorska območja. Tam so posledice požarov hujše, saj otežen dostop in strm teren povzročata hitrejše širjenje ognja in zahtevnejše gašenje. Poseben primer je bil požar na Potoški gori leta 2022, ki je povzročil veliko ekološko in ekonomsko škodo. Izkušnje kažejo, da v gorskih predelih za učinkovito obvladovanje požarov potrebujemo dobro zasnovano gozdno infrastrukturo, ki omogoča prevoz gasilcev in tehnike, za gašenje zračno podporo in bližino ustreznih vodnih virov. Sanacija prizadetih območij vključuje preprečevanjem erozije tal, posek poškodovanih dreves in omejeno ciljno obnovo s sajenjem in setvijo. Požari v strmini sicer ustvarjajo nove ekološke niše, vendar ob tem nastajajo tudi številni izzivi, kot so težave pri naravni obnovi zaradi odsotnosti semenjakov, izpostavljenosti eroziji in vremenu, objedanju divjadi ter zmanjšani motivaciji lastnikov gozdov za sodelovanje pri obnovi. Pomembno je usklajeno delovanje gozdarjev, lastnikov gozdov, naravovarstvenikov in lokalne skupnosti, da bi zagotovili uspešno obnovo gozdnih ekosistemov. Za zmanjšanje tveganja prihodnjih požarov je nujna prilagoditev gozdnogospodarskih načrtov in uvedba učinkovitih preventivnih ukrepov, ki vključujejo tudi upoštevanje protipožarne vloge gozdnih cest ter drugih infrastrukturnih elementov. Pomembno je tudi usmerjanje rekreacije v naravnem okolju in ozaveščanje vse družbe o nevarnostih požarov, ki jih v večini povzročamo ljudje.
Ključne besede: gozdni požari, gorski svet, Potoška gora, sanacija gozdov po požaru, sanacijski načrt, obnova požarišča
Objavljeno v DiRROS: 20.09.2024; Ogledov: 344; Prenosov: 89
Celotno besedilo (1,24 MB) |
4. |
5. Usmerjanje obnove, nege in varstva gozdovaBoris Rantaša, Aleš Poljanec, 2024, predgovor, uvodnik, spremna beseda Ključne besede: obnova načrtov, gospodarjenje z gozdovi, nega gozdov, varstvo gozdov
Objavljeno v DiRROS: 24.07.2024; Ogledov: 453; Prenosov: 126
Celotno besedilo (37,24 KB) |
6. Keep it simple : improving the ex situ culture of Cystoseira s.l. to restore macroalgal forestsAna Lokovšek, Valentina Pitacco, Domen Trkov, Leon Lojze Zamuda, Annalisa Falace, Martina Orlando-Bonaca, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Brown algae from genus Cystoseira s.l. form dense underwater forests that represent the most productive areas in the Mediterranean Sea. Due to the combined effects of global and local stressors such as climate change, urbanization, and herbivore outbreaks, there has been a severe decline in brown algal forests in the Mediterranean Sea. Natural recovery of depleted sites is unlikely due to the low dispersal capacity of these species, and efficient techniques to restore such habitats are needed. In this context, the aims of our study were (1) to improve and simplify the current ex situ laboratory protocol for the cultivation of Gongolaria barbata by testing the feasibility of some cost-effective and time-efficient techniques on two donor sites of G. barbata and (2) to evaluate the survival and growth of young thalli during the laboratory phase and during the most critical five months after out-planting. Specifically, the following ex situ cultivation methods were tested: (A) cultivation on clay tiles in mesocosms with culture water prepared by three different procedures (a) filtered seawater with a 0.22 μm filter membrane, (b) filtered seawater with a 0.7 μm filter membrane (GF), and (c) UV-sterilized water, and (B) cultivation on clay tiles in open laboratory systems. After two weeks, all thalli were fixed to plastic lantern net baskets suspended at a depth of 2 m in the coastal sea (hybrid method), and the algal success was monitored in relation to the different donor sites and cultivation protocol. The satisfactory results of this study indicate that UV-sterilized water is suitable for the cultivation of G. barbata in mesocosm, which significantly reduces the cost of the laboratory phase. This opens the possibility of numerous and frequent algal cultures during the reproductive period of the species. Additionally, if the young thalli remain in the lantern net baskets for an extended period of several months, they can grow significantly in the marine environment without being exposed to pressure from herbivorous fish.
Ključne besede: gojenje ex situ, obnova habitata, izboljšanje metodologije, gozdički rjavih alg, ex situ cultivation, mesocosm, open system, method improvement, brown algal forests restoration
Objavljeno v DiRROS: 29.03.2024; Ogledov: 660; Prenosov: 402
Celotno besedilo (2,52 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. |
8. Perspektive obnove slovenskih gozdov v času podnebnih in družbenih spremembBoris Rantaša, Franc Perko, Gregor Božič, Marjana Westergren, Primož Simončič, Hojka Kraigher, 2023, strokovni članek Povzetek: Trajnostno, sonaravno in večnamensko gospodarjenje s slovenskimi gozdovi je omogočilo ohranjeno biotsko raznovrstnost, ohranjen prilagoditveni potencial ter velik povprečni prirastek in lesno zalogo. Za trajnostno zagotavljanje funkcij gozdov bo potrebno prilagajanje na spreminjajoče se podnebne in družbene razmere. Osrednji ukrep prilagajanja gozdov na podnebne spremembe je povečevanje pestrosti, tudi genetske. Praktično vsi področni strateški, zakonodajni ter operativni dokumenti na nacionalni in evropski ravni prepoznavajo in vsebujejo pomen ohranjanja gozdnih genskih virov in obnove ter nege gozda za trajnostni razvoj in zagotavljanje funkcij gozdov. Gospodarjenje z gozdovi bo treba nadgraditi z ukrepi, ki vključujejo aktiven pristop pri obnovi in negi gozda s čim širšo paleto vrstno in genetsko raznolikih sadik gozdnih drevesnih vrst. V obdobju 2023–2026 bo za obnovo gozdov in semenarsko ter drevesničarsko dejavnost na letni ravni potencialno namenjenih pribl. pet milijonov evrov javnih sredstev. Za obnovo in nego gozda bo nujno zagotoviti stabilno in fleksibilno financiranje zagotavljanja gozdnega reprodukcijskega materiala ter izvedbo obnove gozda in razvoja panoge. Avtorji poudarjajo tudi pomen sodelovanja in skupnega nastopa različnih deležnikov v celotni verigi gozdnega reprodukcijskega materiala.
Ključne besede: obnova gozdov, podnebne spremembe, družbene spremembe, zakonodaja, strategije, finance, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 09.01.2024; Ogledov: 712; Prenosov: 217
Celotno besedilo (408,22 KB) |
9. Inovativen pristop obnove gozdov na KočevskemMartina Kastelec, Gregor Božič, Andreja Ferreira, Boštjan Mali, 2023, strokovni članek Ključne besede: podnebne spremembe, naravne ujme, gozdovi, kombinirana obnova gozdov, sadnja, inovativen pristop, Kočevska, Life IP CARE4CLIMATE
Objavljeno v DiRROS: 05.01.2024; Ogledov: 725; Prenosov: 203
Celotno besedilo (3,94 MB) |
10. |
