1. Vpliv kronične pelvične bolečine na kakovost življenja ženskUrša Bartol, Bojana Pinter, Suzana Mlinar, 2025, pregledni znanstveni članek Povzetek: Kronična pelvična bolečina prizade-ne med 5,7 % in 26,6 % žensk ter vpliva na različne vidike njihovega življenja. Namen sistematičnega pregleda literature je opredeliti dejavnike, ki vplivajo na kakovost življenja žensk s kronično pelvično bole-čino, ter izpostaviti ključna področja, na katera bole-čina vpliva. Literaturo smo iskali v mednarodnih po-datkovnih bazah CINAHL ultimate, ScienceDirect in MEDLINE, z uporabo ključnih besed: chronic pelvic pain AND women, women chronic pelvic pain AND quality of life, chronic pelvic pain AND gynecology, chronic pelvic pain AND holistic care. V pregled je bilo vključenih 11 znanstvenih člankov, objavljenih po letu 2018. Na podlagi tematske analize smo ob-likovali štiri vsebinske sklope: dejavniki, ki vplivajo na kakovost življenja žensk s kronično pelvično bo-lečino; vpliv kronične pelvične bolečine na telesno zdravje in kakovost življenja; vpliv kronične pelvične bolečine na duševno zdravje in kakovost življenja; vpliv kronične pelvične bolečine na medosebne odno-se. Naše ugotovitve kažejo, da kronična pelvična bo-lečina pomembno zmanjšuje kakovost življenja žensk ter vpliva na njihovo telesno in duševno zdravje ter socialno delovanje. Zdravstveni delavci moramo kro-nično pelvično bolečino obravnavati kot večdimen-zionalni pojav in pri tem slediti biopsihosocialnemu modelu zdravja
Ključne besede: kronična bolečina, kronična medenična bolečina, vplivi, ženske, kakovost življenja, telesno zdravje, duševno zdravje, medosebni odnosi, zdravstvena obravnava, zdravstvena nega, celostna zdravstvena oskrba
Objavljeno v DiRROS: 12.01.2026; Ogledov: 47; Prenosov: 21
 Celotno besedilo (420,68 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. |
3. |
4. Pomlajevanje in ekološke lastnosti rdečega hrasta (Quercus rubra L.)Dušan Roženbergar, Jurij Diaci, Matteo Bottosso, Tim Pirc, Blaž Fricelj, Kristjan Jarni, Andrej Rozman, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: V članku obravnavamo ekologijo, potencialno invazivnost, pomlajevanje, razširjenost in lastnosti rdečega hrasta (Quercus rubra L.) v Sloveniji. V čistem sestoju rdečega hrasta v Panovcu smo s pomočjo transektov (3 ploskve velikosti 4 × 4 m na transekt) v smeri proti sosednjim pretežno gradnovim sestojem analizirali drevesno sestavo in zastiranje mladja. Ugotovili smo, da se rdeči hrast v pasu do 50 m od matičnega sestoja dobro pomlajuje s povprečnimi gostotami okoli 40.000 osebkov na hektar. Zastiranje mladja rdečega hrasta je bilo na robu matičnega sestoja 79 % in se je v oddaljenosti 50 m zmanjšalo na 21 %, medtem ko je delež zastrtosti z mladjem gradna povečal s 4 % na robu sestoja na 39 % 50 m stran. Širjenje rdečega hrasta zunaj matičnih sestojev je razmeroma omejeno in ga je mogoče nadzorovati s pomočjo rednih gozdnogojitvenih ukrepov. Cilj na takih območjih so mešani sestoji, ki vključujejo rdeči hrast, ki hitro raste, je odporen na posledice podnebnih sprememb in ga je mogoče vzgojiti za pridelavo kakovostnega lesa.
Ključne besede: hrast, nega gozda, pomlajevanje, invazivni potencial, tujerodne drevesne vrste
Objavljeno v DiRROS: 19.12.2024; Ogledov: 2432; Prenosov: 871
Celotno besedilo (3,43 MB) |
5. |
6. Učinkovitost zatiranja invazivne tujerodne vrste navadne barvilnice : poraba časa in potencialne izboljšave pri negi mladjaPeter Smolnikar, Urban Žitko, Marija Kolšek, Matevž Triplat, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: V svetu invazivne tujerodne vrste rastlin (ITVR) povzročajo mnoge spremembe v okolju. Za zatiranje ITVR je znanih precej metod, primernost posamezne in posledično tudi uspešnost pa sta odvisni od vsakega primera posebej – predvsem od cilja, ki ga želimo doseči z zatiranjem. V študiji smo spremljali zatiranje navadne barvilnice v okviru nege mladja, tj. z rezjo pri tleh. Študija je potekala na objektu s površino 2,82 ha, dela so izvajali trije delavci. Cilji študije so bili ugotoviti porabo časa na površino in pridobiti manjkajoča znanja na področju izvajanja dodatnih ukrepov pri negi mladja. V povprečju so delavci za en hektar obžetve potrebovali 18,8 ure produktivnega časa. Po simulaciji študije na osemurni delavnik faktor neproduktivnega časa znaša 1,39 (σ = 0,053) in je nižji od priznanega državnega faktorja neproduktivnega časa (1,58) za sečnjo. Pri interpretaciji rezultatov je potrebna previdnost, ker so pri kratkotrajnih (manj obsežnih) študijah pogosto podcenjeni faktorji neproduktivnega časa. Teoretični izračun, ki temelji na linearni regresiji podatkov, kaže, da je za obžetev enega hektara v celoti potrebno okrog dvaindvajset ur. Kljub že tako nizkemu faktorju neproduktivnega časa je še rezerva za optimizacijo delovnega procesa, vendar so za to potrebne dolgotrajnejše in obsežnejše študije časa.
Ključne besede: gozdarstvo, invazivne rastline, zatiranje, nega pomladka, časovna študija, Phytolacca americana
Objavljeno v DiRROS: 24.07.2024; Ogledov: 957; Prenosov: 335
Celotno besedilo (449,80 KB) |
7. Usmerjanje obnove, nege in varstva gozdovaBoris Rantaša, Aleš Poljanec, 2024, predgovor, uvodnik, spremna beseda Ključne besede: obnova načrtov, gospodarjenje z gozdovi, nega gozdov, varstvo gozdov
Objavljeno v DiRROS: 24.07.2024; Ogledov: 1101; Prenosov: 330
Celotno besedilo (37,24 KB) |
8. |
9. |
10. |
