1. Pregled stanja morskega dna na območju predvidenega posega (predvidena nasipavanja s prodcem) na centralni plaži v PortorožuLovrenc Lipej, Tihomir Makovec, Borut Mavrič, Martina Orlando-Bonaca, Simone Spinelli, Milijan Šiško, Danijel Ivajnšič, 2024, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: morski travniki, kartiranje, osrednja portoroška plaža, topografski pregled, predvideni posegi Objavljeno v DiRROS: 09.01.2025; Ogledov: 258; Prenosov: 75
Celotno besedilo (2,09 MB) |
2. Analiza pritiskov in presoja vplivov na morski ekosistem Krajinskega parka Strunjan s poudarkom na vplivu turizma in prostočasnih dejavnosti na stanje morskih travnikovLovrenc Lipej, Danijel Ivajnšič, Tihomir Makovec, Martina Orlando-Bonaca, Simone Spinelli, Milijan Šiško, Domen Trkov, Borut Mavrič, 2024, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: morski travniki, kartiranje, MediSkew indeks, pritiski, Krajinski park Strunjan Objavljeno v DiRROS: 09.01.2025; Ogledov: 238; Prenosov: 77
Celotno besedilo (5,91 MB) |
3. Poročilo o posodobljenem vrednotenju stanja morskega okolja skladno z Morsko direktivo, Sklepom 848/2017, Uredbo o izvajanju Sklepa (EU) in smernicami Evropske komisije : zaključno poročilo, Končna posodobitev vrednotenja za D1, D2, D6 in D7Domen Trkov, Branko Čermelj, Ana Fortič, Janja Francé, Lovrenc Lipej, Borut Mavrič, Patricija Mozetič, Martina Orlando-Bonaca, Boris Petelin, Martin Vodopivec, 2024, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: Okvirna direktiva o morski strategiji, deskriptorji kakovosti, vrednotenje stanja morskega okolja, morska biološka raznovrstnost, poročila Objavljeno v DiRROS: 14.11.2024; Ogledov: 358; Prenosov: 795
Celotno besedilo (7,31 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Vrednotenje pritiskov in vplivov na morski ekosistem Krajinskega parka Debeli rtič, s poudarkom na območju podvodnega grebena : zaključno poročiloAna Fortič, Borut Mavrič, Martina Orlando-Bonaca, Lovrenc Lipej, 2024, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: morska biologija, vplivi, Krajinski park Debeli rtič, morski ekosistemi, morska biodiverziteta, morska biološka raznovrstnost, poročila Objavljeno v DiRROS: 06.11.2024; Ogledov: 353; Prenosov: 574
Celotno besedilo (2,67 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Zaključno poročilo o izvajanju monitoringa bioloških elementov kakovosti ekološkega stanja morja v 2023 : [zaključno poročilo]Martina Orlando-Bonaca, Borut Mavrič, Valentina Pitacco, 2024, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: morska biologija, monitoring ekološkega stanja morja, fitoplankton, bentoški nevretenčarji, morski ekosistemi, morska biodiverziteta, morska biološka raznovrstnost, makroalge, poročila Objavljeno v DiRROS: 05.11.2024; Ogledov: 356; Prenosov: 92
Celotno besedilo (844,15 KB) |
6. Določanje dobrega okoljskega stanja. Poročilo za člen 9 Okvirne direktive o morski strategiji : zaključno poročilo 2012Martina Orlando-Bonaca, Lovrenc Lipej, Alenka Malej, Janja Francé, Branko Čermelj, Oliver Bajt, Nives Kovač, Borut Mavrič, Valentina Turk, Patricija Mozetič, Andreja Ramšak, Tjaša Kogovšek, Milijan Šiško, Vesna Flander-Putrle, Mateja Grego, Tinkara Tinta, Boris Petelin, Martin Vodopivec, Maja Jeromel, Urška Martinčič, Vlado Malačič, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Deskriptor 1: Biotska raznovrstnost se ohranja. Kakovost in prisotnost habitatov ter razporeditev in številčnost vrst so v skladu s prevladujočimi fiziografskimi, geografskimi in podnebnimi pogoji.
»Presojo je treba opraviti na več ekoloških ravneh: na ravni ekosistemov, habitatov (vključno z njimi povezanimi združbami na nivoju biotopov) in vrst, ki so upoštevane v strukturi tega dela ob upoštevanju točke 2 dela A. Za nekatere vidike tega deskriptorja je potrebna dodatna znanstvena in tehnična podpora. Pri obravnavi širšega obsega deskriptorja je treba ob upoštevanju Priloge III k Direktivi 2008/56/ES določiti prioritete med elementi biotske raznovrstnosti (vrste, habitati in ekosistemi). To omogoča prepoznavanje tistih elementov in območij, kjer vplivi in grožnje nastajajo, poleg tega pa podpira opredelitev ustreznih kazalcev med izbranimi merili, primernimi za zadevna območja in elemente biotske raznovrstnosti. Obveznost regionalnega sodelovanja iz členov 5 in 6 Direktive 2008/56/ES je neposredno povezana z izbiro elementov biotske raznovrstnosti znotraj regij, podregij in pododdelkov, kjer je mogoče, pa tudi z vzpostavitvijo referenčnih razmer v skladu s Prilogo IV k Direktivi 2008/56/ES. Modeliranje z uporabo platforme geografskega informacijskega sistema je lahko uporabna podlaga za določanje območja razširjenosti elementov biotske raznovrstnosti ter človekovih dejavnosti in pritiskov zaradi teh dejavnosti, ob upoštevanju, da se vse mogoče zajete napake ustrezno ocenijo in opišejo ob uporabi rezultatov. Ti podatki so pogoj za ekosistemsko upravljanje človekovih dejavnosti in za razvoj s tem povezanih prostorskih orodij.« Ključne besede: morje, obalno morje, onesnaževanje morja, plankton, hranilne snovi, ekološki parametri, onesnažila, onesnaževalci, biocenoze, okvirna direktiva o morski strategiji, poročila, onesnaženost, kvaliteta okolja, morska strategija, deskriptorji Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 1034; Prenosov: 724
Celotno besedilo (3,68 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Strokovne podlage za implementacijo Okvirne direktive o morski strategiji (2008/56/ES) : zaključno poročilo 2013Martina Orlando-Bonaca, Oliver Bajt, Branko Čermelj, Damir Deželjin, Janja Francé, Tjaša Kogovšek, Nives Kovač, Lovrenc Lipej, Vlado Malačič, Alenka Malej, Borut Mavrič, Patricija Mozetič, Andreja Ramšak, Milijan Šiško, Tinkara Tinta, Valentina Turk, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: V obdobju od 1. septembra do 20. decembra 2013 smo na Morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo zelo intenzivno delali na nalogah 1.4.3 (pisanje predloga programa spremljanja stanja za stalno presojo okoljskega stanja in razvoj potrebnih metodologij) in 1.4.7 (priprava podatkovne baze v skladu z zahtevami Evropske Komisije) projektne naloge za izdelavo strokovnih podlag za implementacijo Okvirne direktive o morski strategiji (2008/56/ES) v letu 2013. Z naročnikom smo sodelovali tudi pri nalogi 1.4.4 (priprava vsebin za sodelovanje z javnostmi). K sodelovanju pri nalogah 1.4.1 (sodelovanje pri nadaljnjem poročanju Evropski Komisiji), 1.4.2 (nadaljevanje kvantifikacije okoljskih ciljnih vrednosti), 1.4.5 (usklajevanje z državami regije in podregije), 1.4.6 (zagotovitev strokovne podpore Ministrstvu za kmetijstvo in okolje pri pripravi programov ukrepov), ki predstavljajo delo z naročnikom in drugimi inštitucijami, v tem obdobju nismo bili pozvani. Ključne besede: morje, obalno morje, onesnaževanje morja, plankton, hranilne snovi, ekološki parametri, implementacije, strokovne podlage, onesnažila, onesnaževalci, biocenoze, okvirna direktiva o morski strategiji, Okvirna vodna direktiva, poročila, onesnaženost, kvaliteta okolja, deskriptorji Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 435; Prenosov: 601
Celotno besedilo (4,33 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Biodiverziteta in varstvo slovenskega morja na pragu 21. stoletja : zbornik referatov1999, druge monografije in druga zaključena dela Povzetek: V preteklem letu so potekale tudi številne dejavnosti, kot so delavnice, posveti, kongresi doma in v tujini, predstavitve znanstvenih in poljudnih publikacij z morsko tematiko, prispevki v sredstvih javnega obveščanja, razstave, ples pomorščakov, tekmovanje jadralcev na deski za državni pokaf. Dobro obiskana je bila tudi tematska knjižna razstava "Morje, oceani in knjige" v knjižnici Piran. Ker ljudje lahko varujemo samo tisto, kar poznamo, je izobraževanju posvečena velika pozornost. Za izobraževalne namene smo v pretekiem letu pripravili, v sodelovanju z Regionalnim RTV centrom Koper-Capodistria, izobraževalni film, ki vključuje kratke dokumentarne oddaje, seminar za učitelje in profesorje, mladinske raziskovalne naloge z morsko tematiko. V mesecu juniju je v Fiesi potekal raziskovalni tabor Dnevi ustvarjalnih otrok (DUO), namenjen nadarjenim osmošolcem iz Slovenije, in mednarodni tabor za srednješolce. Ta je namenjen mednarodnemu sodelovanju mladih in je prek Urada za mladino vključen v program EURO PLATFORMA 98. Oba tabora je organiziralo Obalno društvo pedagoških delavcev v sodelovanju s podjetjem za kulturo in izobraževanje Forum Piranense. Na OŠ Ciril Kosmač je v oktobru 1998 potekaj 5. mednarodni izobraževalno - raziskovalni tabor. Organizirali so vrsto delavnic, med drugim tudi delavnico o problematiki onesnaženja obalnega morja. Omeniti moramo tudi prispevek najmlajših "Morje skozi oči Ankarana"- prispevek učencev 4. razreda OŠ Ankaran. Nacionalni program Slovenije je bil predstavljen organizaciji The Oceanography Society (TOS) in Intergovernmental Oceanographic Commission (IOC) v Parizu, ki bo gradivo vključila v načrtovano razstavo na sedežu UNESCa v Parizu. Na tej razstavi naj bi predvsem slikovno predstavili nacionalne dejavnosti v zvezi z Mednarodnim letom oceanov, nato pa naj bi bila razstava predvidoma prenesena v palačo Združenih narodov v New Yorku. Preteklo leto je v številnih državah sveta in tudi v Sloveniji potekalo podpisovanje Listine o oceanih. Listina je nepravni dokument, vendar poziv vsakemu posamezniku, da podpiše, da se bo pri igri, svojem delu in odločitvah, ki jih sprejema pri vsakdanjem ravnanju z morji, oceani in vodami, ki se vanje izlivajo, zavedal: - da je zdravje oceanov ter umno in previdno izkoriščanje njihovih bogatih ribjih lovišč in drugih naravnih virov osnovno načelo, ki ga mora sprejeti vsak posameznik, kot tudi sprejeti in spoštovati vlade vseh držav v prid dolgoročnih koristi in obstoja narodov sveta; - da mora biti spoznavanje in razumevanje morskega okolja in njegovih živih bitij osnova smotrnega gospodarjenja z oceani in morji, kot tudi odločanja o njihovem varovanju ter izkoriščanju virov. Listino o oceanih so predlagali na Svetovni konferenci o morjih septembra 1997 v St. John'su na Novi Fundlandiji v Kanadi. Državniško Listino o oceanih je podpisal predsednik vlade dr. J. Drnovšek ob svojem obisku slovenske uradne delegacije svetovne razstave EXPO '98 v Lizboni v paviljonu Združenih narodov. Ob otvoritvi razstave "Barve zaliva" v galeriji insula je Minister za okolje in prostor dr. P. Gantar podpisal Listino o oceanih. Podpisovanje Moje listine o oceanih pa je potekalo ob različnih priložnostih (prireditvah, razstavah, predavanjih, predstavitvah ...) in prek domače strani interneta. Ključne besede: morje, Morska biološka postaja, varstvo morja, vrstna pestrost, biodiverziteta, biološka raznovrstnost, fitoplankton, makroalge, morski nevretenčarji, favna, flora, habitatni tipi Objavljeno v DiRROS: 04.09.2024; Ogledov: 498; Prenosov: 208
Celotno besedilo (353,52 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Morski datlji? Ne, hvala!2010, druge monografije in druga zaključena dela Povzetek: Pod imenom Morski datlji? Ne, hvala! izvajamo projekt, katerega namen je ozaveščanje javnosti o načinih varovanja morskih datljev in morskega okolja ter o tem, kako nevarno za zdravje je lahko uživanje teh školjk. Ključne besede: morski datlji, školjke, zavarovane vrste Objavljeno v DiRROS: 04.09.2024; Ogledov: 443; Prenosov: 190
Celotno besedilo (556,52 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Structural and functional responses of harpacticoid copepods to anoxia in the Northern Adriatic: an experimental approachMarleen Roelofs, Marleen De Troch, Bettina Riedel, Mateja Grego, 2013, izvirni znanstveni članek Povzetek: Combined in situ and laboratory studies were conducted to document the effects of anoxia on the structure and functioning of meiobenthic communities, with special focus on harpacticoid copepods. In a first step, anoxia was created artificially by means of an underwater chamber at 24 m depth in the Northern Adriatic, Gulf of Trieste (Mediterranean). Nematodes were found as the most abundant taxon, followed by harpacticoid copepods. While nematode densities were not affected by treatment (anoxia/normoxia) or sediment depth, these factors had a significant impact on copepod abundances. Harpacticoid copepod family diversity, in contrast, was not affected by anoxic conditions, only by depth. Ectinosomatidae and Cletodidae were most abundant in both normoxic and anoxic samples.
The functional response of harpacticoid copepods to anoxia was studied in a laboratory tracer experiment by adding 13C pre-labelled diatoms to sediment cores in order to test (1) if there is a difference in food uptake by copepods under normoxic and anoxic conditions and (2) whether initial (normoxia) feeding of harpacticoid copepods on diatoms results in a better survival of copepods in subsequent anoxic conditions. Independent of the addition of diatoms, there was a higher survival rate in normoxia than anoxia. The supply of additional food did not result in a higher survival rate of copepods in anoxia, which might be explained by the presence of a nutritionally better food source and/or a lack of starvation before adding the diatoms. However, there was a reduced grazing pressure by copepods on diatoms in anoxic conditions. This resulted in a modified fatty acid composition of the sediment. We concluded that anoxia not only impacts the survival of consumers (direct effect) but also of primary producers (indirect effect), with important implications for the recovery phase. Ključne besede: morje, plankton, kopepodi, živalski plankton, trofični status, morski plankton, harpaktikoidi, anoksije Objavljeno v DiRROS: 02.08.2024; Ogledov: 556; Prenosov: 371
Celotno besedilo (3,81 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |