11. Mata : ohranjanje, vrednotenje, karakterizacija in zbiranje genskih virov oljkMilena Bučar-Miklavčič, Viljanka Vesel, Dunja Bandelj, Bojan Butinar, Erika Bešter, Jakob Fantinič, Katja Fičur, Vasilij Valenčič, Saša Volk, Alenka Baruca Arbeiter, Maja Podgornik, 2021, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Povzetek: Sorta 'Mata' je v Sloveniji v primerjavi z drugimi sortami redkeje zastopana, saj se zaradi majhne vsebnosti olja priporoča samo kot sorta za vlaganje. Za sorto so značilni dolgi pokončni poganjki s slabšo olistanostjo v spodnjem delu krošnje. Sorta pozno stopi v rodnost. Stopnja samooploditve je zelo nizka, zato potrebuje opraševalne sorte, ki pa niso znane. Plodovi neenakomerno dozorevajo. Zreli plodovi začnejo hitro odpadati, zato spada med sorte, ki jih treba zgodaj obrati. Oljčno olje sorte 'Mata' ima veliko vsebnost biofenolov in srednjo vsebnost tokoferolov. Sorta je občutljiva na nizke temperature.
Ključne besede: oljka, sorte, molekularna genetika, rastlinska morfologija, elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 13.05.2021; Ogledov: 965; Prenosov: 503
 Celotno besedilo (1,72 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
12. Drobnica : ohranjanje, vrednotenje, karakterizacija in zbiranje genskih virov oljkMilena Bučar-Miklavčič, Dunja Bandelj, Bojan Butinar, Erika Bešter, Jakob Fantinič, Katja Fičur, Vasilij Valenčič, Saša Volk, Alenka Baruca Arbeiter, Maja Podgornik, Viljanka Vesel, 2021, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Povzetek: Sorta 'Drobnica' je bila dobro zastopana v Slovenski Istri do pozebe leta 1956. Po pozebi jo je nadomestila sorta 'Istrska belica'. Za sorto 'Drobnica' je bila ugotovljena znotrajsortna raznolikost, saj so bili ugotovljeni štirje različni genotipi. Drevo je srednje bujno in pokončne rasti. Za sorto so značilni kratki, ozki in drobni listi. Za dobro oploditev potrebuje opraševalne sorte, ki trenutno še niso znane. Plodovi neenakomerno dozorevajo. Olje vsebuje srednje veliko biofenolov in tokoferolov. Sorta je malo občutljiva na oljčno muho in nizke temperature, občutljiva pa je na pavje oko in oljčnega molja.
Ključne besede: oljka, sorte, molekularna genetika, rastlinska morfologija, elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 13.05.2021; Ogledov: 976; Prenosov: 490
Celotno besedilo (1,48 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
13. Črnica : ohranjanje, vrednotenje, karakterizacija in zbiranje genskih virov oljkMilena Bučar-Miklavčič, Viljanka Vesel, Dunja Bandelj, Bojan Butinar, Erika Bešter, Jakob Fantinič, Katja Fičur, Vasilij Valenčič, Saša Volk, Alenka Baruca Arbeiter, Maja Podgornik, 2020, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Povzetek: Sorta Črnica se uvršča med udomačene sorte. Pred pozebo leta 1956 je bila najbolj razširjena sorta v Slovenski Istri. Po pozebi se je zaradi precepljanja sortna sestava spremenila v prid Istrske belice. Drevo sorte Črnica je bujno do srednje bujno, krošnja je razširjena in bolj redka, internodiji pa daljši, z večjimi koti izraščanja. Sorto lahko spoznamo tudi zaradi temno zelenega videza, saj je zgornja stran lista izrazito temno zelene barve, medtem ko je spodnji del lista svetlo sivo zelen. Sorta pozno stopi v rodnost.
Ključne besede: oljka, sorte, molekularna genetika, rastlinska morfologija, elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 13.05.2021; Ogledov: 945; Prenosov: 507
Celotno besedilo (1,40 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
14. |
15. |
16. |
17. O ekološki in dedni pogojenosti razhajanja nekaterih morfoloških, fenoloških in anatomskih lastnosti naše bukveMiran Brinar, 1971, strokovni članek Ključne besede: bukev, Fagus sylvatica, morfologija, fenologija, anatomija lesa, bukov les, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4107; Prenosov: 1803
Celotno besedilo (2,40 MB) |
18. Morfološka analiza puhastega hrasta (Quercus pubescens Willd.) v SlovenijiMateja Jerše, Franc Batič, 2007, izvirni znanstveni članek Povzetek: Z raziskavo smo poskusili ovrednotiti morfološke raznolikosti puhastega hrasta(Quercus pubescens Willd.) v Sloveniji. Raznolikost je posledica pestrosti rastišč in možnosti križanja z drugimi vrstami hrastov. Rezultati analize so bili dobljeni na osnovi meritev in opazovanja listov, plodov in kratkih poganjkov puhastegarasta, vzorčenih v osmih populacijah po Sloveniji. Na posamezni lokaciji je bilo izbranih do pet dreves in na posameznem drevesu nabranih do sto listov s kratkih poganjkov v osvetljenem delu krošnje. Na osebkih s plodovi so bili nabrani tudi plodovi. V laboratoriju je bilo na listih izmerjenih, ocenjenih in izračunanih 13 parametrov, na plodovih in kratkih poganjkih pa po en parameter. Uporabljene so bile deskriptivne, univariatne in multivariatne statistične metode za izvrednotenje rezultatov. Analize morfoloških parametrov so pokazale značilne razlike tako med posameznimi osebki v populacijah kot med populacijami. Ugotovljeno je bilo tudi, da vrsto Q. virgiliana (Ten.) Ten. lahko obravnavamo znotraj vrste Q. pubescens.
Ključne besede: puhasti hrast, Quercus pubescens Willd., Quercus virgiliana (Ten.), morfologija, listi, plodovi, Slovenija, oak, morphology, leaf, fruit, Slovenia
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4940; Prenosov: 2017
Celotno besedilo (857,31 KB) |
19. |
20. Anatomical-morphological identification of fine roots of the common European tree speciesTanja Mrak, Jožica Gričar, Peter Železnik, Hojka Kraigher, 2014, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: drobne korenine, rastlinska anatomija, rastlinska morfologija, gozdna tla, določevalni ključi, les korenin
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3012; Prenosov: 1181
Celotno besedilo (1,39 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
