1. Predlog optimalnega števila in lokacij kontrolno-lovnih nastav za prezimele osebke osmerozobegasmrekovega lubadarja ( Ips typographus ) v Slovenijiza leto 2025Nikica Ogris, Marija Kolšek, 2025, drugi znanstveni članki Povzetek: Pripravili smo predlog optimalnega števila in lokacij kontrolno-lovnih nastav za prezimele osebke osmerozobega smrekovega lubadarja (Ips typographus ) (nastave I. serije) za leto 2025. Pri pripravi smo sledili predlogu postopka za določitev optimalnega števila in lokacij kontrolno-lovnih nastav za osmerozobega smrekovega lubadarja. Predlagamo, da se nastave I. serije v letu 2025 položi na88 lokacijah. Ključne besede: gozdovi, varstvo gozdov, kontrolno-lovne nastave, postopek optimizacije, osmerozobi smrekov lubadar, Ips typographus, smreka, Picea abies, spremljanje, monitoring, zatiranje Objavljeno v DiRROS: 17.01.2025; Ogledov: 119; Prenosov: 80
Celotno besedilo (565,37 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
2. |
3. Ekspertno svetovanje na terenu pri odstranjevanju starejših dreves in monitoring izbranih vrst nevretenčarjev na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib : končno poročiloAl Vrezec, Špela Ambrožič Ergaver, Andrej Kapla, Stiven Kocijančič, Matjaž Bedjanič, 2024, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: Ljubljana, krajinski park, monitoring, hrošči, raki, kačji pastirji, poročila Objavljeno v DiRROS: 09.01.2025; Ogledov: 180; Prenosov: 0 Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Osutost dreves na ploskvah intenzivnega monitoringa gozdnih ekosistemov v Sloveniji v zadnjih dveh desetletjihAnže Martin Pintar, Mitja Skudnik, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Pred uporabo natančnejših fizikalno-kemijskih meritev (analitične meritve vsebnosti določenih elementov v padavinah in foliarnih vzorcih) za oceno poškodovanosti gozdov oz. odziv gozdov na onesnaženost so se v okviru programa ICP Forests uveljavile predvsem posredne oblike spremljanja vplivov onesnaženosti na gozdne ekosisteme oz. ocene posledic onesnažil na drevesa. Eden od pomembnejših kazalnikov je ocena osutosti krošnje, ki predstavlja okularno ocenjen delež manjkajočih asimilacijskih organov (listov oz. iglic) v primerjavi z normalno vitalnim drevesom enakega socialnega položaja, enake drevesne vrste in z enakega rastišča. Ocenjujemo ga na 5 % natančno. Za poškodovano velja drevo, katerega osutost drevesne krošnje je večja od 25 % (manjka ji vsaj četrtina listnega aparata). V prispevku so predstavljeni rezultati spremljanja stanja osutosti na desetih ploskvah intenzivnega monitoringa (ICP Forests) po letu 2003. V zadnjih letih so bile najbolj osute krošnje dreves na ploskvah Fondek (bukev), Gropajski bori (črni bor), Gorica (bukev) in Lontovž (bukev). Na vseh štirih ploskvah, razen Gorice, se je v zadnjem obdobju povprečna osutost povečevala. Ploskev Gropajski bori je v prehodnem obdobju, kjer umetno nasajeni črni bor počasi nadomeščajo avtohtoni listavci. Med drevesnimi vrstami so v zadnjem obdobju med bolj osutimi predvsem črni gaber in črni bor na ploskvi Gropajski bori ter dob na ploskvah Krakovski gozd in Murska šuma ter tudi bukev na ploskvi Fondek. Od leta 2014 se povprečna osutost postopno slabša na več kot polovici ploskev, predvsem na ploskvah, kjer stari sestoj nadomešča mladovje. Predvidevamo, da je v letu 2022 na poslabšanje stanja v največji meri vplivala poletna suša s pripadajočimi dejavniki. Ključne besede: stanje gozdov, osutost dreves, intenzivni monitoring, ICP Forests, iglavci, listavci Objavljeno v DiRROS: 06.12.2024; Ogledov: 151; Prenosov: 52
Celotno besedilo (614,42 KB) |
5. Popis povzročiteljev poškodb drevja na ploskvah intenzivnega monitoringa gozdnih ekosistemov v SlovenijiNikica Ogris, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Popis povzročiteljev poškodb drevja na ploskvah intenzivnega monitoringa gozdnih ekosistemov (IMGE) se je začel leta 2009 in od takrat poteka vsako leto. Popis povzročiteljev poškodb drevja na ploskvah IMGE poteka po mednarodno sprejeti metodologiji ICP Forests. Pri vseh najpogostejših drevesnih vrstah (bukev, smreka, črni bor, rdeči bor, beli gaber) zaznavamo trend večje povprečne osutosti krošnje. Najpomembnejši povzročitelj poškodb drevja na ploskvah IMGE so glive (bolezni), na drugem mestu povprečne poškodovanosti krošnje v letu 2022 so bile žuželke, na tretjem pa je bila kategorija povzročiteljev "drugo", kjer je bila izpostavljena konkurenca kot povzročiteljica osutosti in poškodb krošnje. Ker popis poteka vsako leto na istih lokacijah, je mogoče izračunati trende razvoja poškodovanosti dreves v proučevanih gozdnih ekosistemih ter raziskovati vzroke in učinke stresnih dejavnikov, kar je tudi osnovni namen ploskev IMGE. Ključne besede: spremljanje poškodovanosti gozdov, bolezeni, škodljivec, poškodbe, zdravje gozdov, trendi, monitoring Objavljeno v DiRROS: 06.12.2024; Ogledov: 151; Prenosov: 46
Celotno besedilo (237,79 KB) |
6. Dolgoletno spremljanje kakovosti zraka v gozdnih sestojih Slovenije, s poudarkom na ozonuDaniel Žlindra, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Ozon je močan oksidant. Njegova prisotnost v stratosferi varuje Zemljo pred ultravijoličnimi žarki. V zraku, ki nas obkroža, pa ni zaželen. V visokih vsebnostih je še bolj kot za ljudi in živali škodljiv za rastline. Ravno zaradi njegovega vpliva na rastline, predvsem drevje, ga na Gozdarskem inštitutu Slovenije spremljamo v gozdnem prostoru s pasivnimi vzorčevalniki že dvajset let. Vsebnost ozona v zraku je odvisna od njegovih prekurzorjev, gibanja zraka in meteoroloških dejavnikov. Ploskev, ki je z njim v rastnih sezonah najbolj obremenjena, je ploskev Borovec pri Kočevski Reki. Najmanj ozona smo zabeležili na raziskovalnih ploskvah, ki se nahajata v nižinskih poplavnih gozdovih. Ključne besede: ozon, pasivni vzorčevalniki, intenzivni monitoring gozdov, raziskovalne ploskve Objavljeno v DiRROS: 06.12.2024; Ogledov: 146; Prenosov: 45
Celotno besedilo (208,09 KB) |
7. Predlog metodologije za spremljanje stanja gozdov za l. 2025 : predlog metodologije v skladu s Pravilnikom o varstvu gozdov (2009) in mednarodnimi zavezami (Konvencija UNECE CLRTAP)Daniel Žlindra, Lado Kutnar, Tom Levanič, Anže Martin Pintar, Urša Vilhar, Primož Simončič, 2024, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: monitoring, stanje gozdov, osutost dreves, poškodovanost dreves, rast dreves, meteorološke meritve, ozon, pritalna vegetacija, fenološka opazovanja, foliarni popis, zračne usedline Objavljeno v DiRROS: 12.11.2024; Ogledov: 212; Prenosov: 0 Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Vremenski vzorci : pogled na dvajsetletni intenziven monitoring gozdnih ekosistemovSaša Šercer, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Podnebne spremembe spadajo med največje izzive zdajšnjega časa s temperaturami zraka, ki se v zadnjih letih pospešeno višajo. Svetovni trend kaže višanje za 0,15 do 0,2 °C v desetletju, pri čemer se Evropa segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. Intenziven monitoring Gozdarskega inštituta Slovenije, ki poteka že dvajset let, je razkril, da se je povprečna temperatura zraka zvišala na vseh desetih merilnih postajah. Največje višanje smo zaznali na postajah Fondek (2,05 °C) in Borovec (1,88 °C), najmanjše pa pri Murski šumi (0,32 °C) in Gropajskih borih (0,55 °C). Glede padavin smo opazili vse pogostejše dnevne ekstreme. Zabeležili smo tudi manjšo količino padavin v spomladanskih in začetnih poletnih mesecih ter povečano v jesenskem obdobju. Čeprav je obdobje dvajsetih let razmeroma kratko za dolgoročne trende, je nadaljnji monitoring izjemno pomemben. Tako bomo lahko bolje razumeli, kako se bodo spreminjale temperature, padavine in drugi vremenski vzorci. Ključne besede: meteorologija, intenzivni monitoring, podnebne spremembe, temperatura zraka, padavine, gozdna mikroklima Objavljeno v DiRROS: 07.11.2024; Ogledov: 239; Prenosov: 66
Celotno besedilo (291,72 KB) |
9. Spremljanje pritalne vegetacije gozdov v Sloveniji kaže na zmanjševanje števila rastlinskih vrstLado Kutnar, Janez Kermavnar, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Spremljanje stanja in sprememb pritalne vegetacije gozdov v Sloveniji poteka v okviru mednarodnega programa ICP Forests na dveh različnih ravneh (raven 1 in 2). Na ravni 2, ki vključuje reprezentativne ploskve za intenzivni monitoring gozdov (ploskve IM), sistematično spremljamo stanje pritalne vegetacije že od leta 2004. Ob četrti ponovitvi popisa v letih 2019/2020 smo ugotovili, da se je v obdobju od prvega popisa število vrst v zeliščni plasti na večjih vegetacijskih podploskvah v povprečju zmanjšalo za –7,1 % in na manjših za –11,2 %. Čeprav se je na večini ploskev IM število vrst zmanjšalo (najizraziteje v nižinskih gozdovih), pa se je predvsem zaradi velikopovršinskih motenj na posameznih ploskvah vrstna pestrost tudi povečala. V prihodnje bomo v okviru spremljanja sprememb pritalne vegetacije gozdov namenili večjo pozornost tudi procesom termofilizacije, evtrofikacije in biotske homogenizacije, ki jih že zaznavamo v pritalni vegetaciji slovenskih gozdov. Ključne besede: spremljanje pritalne vegetacije, zeliščna plast, številčnost rastlinskih vrst, vrstna pestrost, velikopovršinske motnje, intenzivni monitoring Objavljeno v DiRROS: 07.11.2024; Ogledov: 225; Prenosov: 64
Celotno besedilo (416,01 KB) |
10. Program Intenzivnega monitoringa gozdov v Sloveniji (2004–2024)Primož Simončič, Matej Rupel, Daniel Žlindra, Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, 2024, pregledni znanstveni članek Povzetek: V letu 2024 obeležujemo dvajset let aktivnosti Intenzivnega monitoringa gozdov v Sloveniji, ki je del mednarodnega programa ICP Forests in Konvencije UN ECE CLTRAP. Glavni namen aktivnosti je spremljati učinke onesnaženosti zraka in drugih dejavnikov na gozdne ekosisteme. Na desetih hektarskih ploskvah v Sloveniji potekajo različna opazovanja in meritve ter stanja drevja po mednarodno usklajenih protokolih. Letna poročila o stanju gozdov so javnosti dostopna na spletnih straneh Gozdarskega inštituta Slovenije in Inštituta za gozdne ekosisteme Thünen v Nemčiji. Rezultati intenzivnega monitoringa gozdov so pomembni za razumevanje odziva drevja na okoljske spremembe, na ekstremne dogodke, bolezni in druge dejavnike in so del raziskovalne dejavnosti ter razumevanja razvoja gozdov na izbranih objektih. Ključne besede: Program intenzivni monitoring gozdov, Slovenija, ICP Forests Objavljeno v DiRROS: 07.11.2024; Ogledov: 209; Prenosov: 75
Celotno besedilo (496,50 KB) |