1. Experiences from in-situ monitoring of pavement under weather conditions changeBarbara Likar, Stanislav Lenart, Karmen Fifer Bizjak, Anh Minh Tang, 2016, published scientific conference contribution Abstract: Very strong winters with temperatures under 0°C and hot summers with temperatures more than 30°C are observed in the South East part of Slovenia. Those big differences in temperature during the year and especially temperatures below freezing point have strong influence on asphalt layer and sub base of road pavement. The freeze/thaw cycles lead to formation of ice lenses in base course causing cracks in asphalt layers and degrade the pavement usually in a few years. For this reason one section of the national road in the South East part of Slovenia was rebuilt with cold in-situ pavement retreatment. A test field with inbuilt sensors for measuring water content, temperature and deformation in various depths and locations was constructed during the remediation works to study the mechanism of freeze-thaw degradation of pavements. The main goal of the test field is to determine water content in sub base, freezing depth, temperature distribution and deformations, which lead to cracks in asphalt layer after the remediation work in the road construction.
Keywords: pavement, freezing, in-situ monitoring, climate effect
Published in DiRROS: 04.03.2025; Views: 78; Downloads: 43
 Full text (3,63 MB)
This document has many files! More... |
2. Current and future role of instrumentation and monitoring in the performance of transport infrastructure slopesJ. A. Smethurst, Alister Smith, S. Uhlemann, C. Wooff, J. Chambers, P. Hughes, Stanislav Lenart, H. Saroglou, Sarah Springman, H. Löfroth, D. Hughes, 2016, original scientific article Abstract: Instrumentation is often used to monitor the performance of engineered infrastructure slopes. This paper looks at the current role of instrumentation and monitoring, including the reasons for monitoring infrastructure slopes, the instrumentation typically installed and parameters measured. The paper then investigates recent developments in technology and considers how these may change the way that monitoring is used in the future, and tries to summarize the barriers and challenges to greater use of instrumentation in slope engineering. The challenges relate to economics of instrumentation within a wider risk management system, a better understanding of the way in which slopes perform and/or lose performance, and the complexities of managing and making decisions from greater quantities of data.
Keywords: geotechnical monitoring, climate change, pore pressures, displacements
Published in DiRROS: 03.03.2025; Views: 78; Downloads: 37
Full text (2,40 MB)
This document has many files! More... |
3. Predlog optimalnega števila in lokacij kontrolno-lovnih nastav za prezimele osebke osmerozobegasmrekovega lubadarja ( Ips typographus ) v Slovenijiza leto 2025Nikica Ogris, Marija Kolšek, 2025, other scientific articles Abstract: Pripravili smo predlog optimalnega števila in lokacij kontrolno-lovnih nastav za prezimele osebke osmerozobega smrekovega lubadarja (Ips typographus ) (nastave I. serije) za leto 2025. Pri pripravi smo sledili predlogu postopka za določitev optimalnega števila in lokacij kontrolno-lovnih nastav za osmerozobega smrekovega lubadarja. Predlagamo, da se nastave I. serije v letu 2025 položi na88 lokacijah.
Keywords: gozdovi, varstvo gozdov, kontrolno-lovne nastave, postopek optimizacije, osmerozobi smrekov lubadar, Ips typographus, smreka, Picea abies, spremljanje, monitoring, zatiranje
Published in DiRROS: 17.01.2025; Views: 170; Downloads: 112
Full text (565,37 KB)
This document has many files! More... |
4. |
5. Ekspertno svetovanje na terenu pri odstranjevanju starejših dreves in monitoring izbranih vrst nevretenčarjev na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib : končno poročiloAl Vrezec, Špela Ambrožič Ergaver, Andrej Kapla, Stiven Kocijančič, Matjaž Bedjanič, 2024, final research report Keywords: Ljubljana, krajinski park, monitoring, hrošči, raki, kačji pastirji, poročila
Published in DiRROS: 09.01.2025; Views: 228; Downloads: 0
This document has many files! More... |
6. Osutost dreves na ploskvah intenzivnega monitoringa gozdnih ekosistemov v Sloveniji v zadnjih dveh desetletjihAnže Martin Pintar, Mitja Skudnik, 2024, original scientific article Abstract: Pred uporabo natančnejših fizikalno-kemijskih meritev (analitične meritve vsebnosti določenih elementov v padavinah in foliarnih vzorcih) za oceno poškodovanosti gozdov oz. odziv gozdov na onesnaženost so se v okviru programa ICP Forests uveljavile predvsem posredne oblike spremljanja vplivov onesnaženosti na gozdne ekosisteme oz. ocene posledic onesnažil na drevesa. Eden od pomembnejših kazalnikov je ocena osutosti krošnje, ki predstavlja okularno ocenjen delež manjkajočih asimilacijskih organov (listov oz. iglic) v primerjavi z normalno vitalnim drevesom enakega socialnega položaja, enake drevesne vrste in z enakega rastišča. Ocenjujemo ga na 5 % natančno. Za poškodovano velja drevo, katerega osutost drevesne krošnje je večja od 25 % (manjka ji vsaj četrtina listnega aparata). V prispevku so predstavljeni rezultati spremljanja stanja osutosti na desetih ploskvah intenzivnega monitoringa (ICP Forests) po letu 2003. V zadnjih letih so bile najbolj osute krošnje dreves na ploskvah Fondek (bukev), Gropajski bori (črni bor), Gorica (bukev) in Lontovž (bukev). Na vseh štirih ploskvah, razen Gorice, se je v zadnjem obdobju povprečna osutost povečevala. Ploskev Gropajski bori je v prehodnem obdobju, kjer umetno nasajeni črni bor počasi nadomeščajo avtohtoni listavci. Med drevesnimi vrstami so v zadnjem obdobju med bolj osutimi predvsem črni gaber in črni bor na ploskvi Gropajski bori ter dob na ploskvah Krakovski gozd in Murska šuma ter tudi bukev na ploskvi Fondek. Od leta 2014 se povprečna osutost postopno slabša na več kot polovici ploskev, predvsem na ploskvah, kjer stari sestoj nadomešča mladovje. Predvidevamo, da je v letu 2022 na poslabšanje stanja v največji meri vplivala poletna suša s pripadajočimi dejavniki.
Keywords: stanje gozdov, osutost dreves, intenzivni monitoring, ICP Forests, iglavci, listavci
Published in DiRROS: 06.12.2024; Views: 218; Downloads: 67
Full text (614,42 KB) |
7. Popis povzročiteljev poškodb drevja na ploskvah intenzivnega monitoringa gozdnih ekosistemov v SlovenijiNikica Ogris, 2024, original scientific article Abstract: Popis povzročiteljev poškodb drevja na ploskvah intenzivnega monitoringa gozdnih ekosistemov (IMGE) se je začel leta 2009 in od takrat poteka vsako leto. Popis povzročiteljev poškodb drevja na ploskvah IMGE poteka po mednarodno sprejeti metodologiji ICP Forests. Pri vseh najpogostejših drevesnih vrstah (bukev, smreka, črni bor, rdeči bor, beli gaber) zaznavamo trend večje povprečne osutosti krošnje. Najpomembnejši povzročitelj poškodb drevja na ploskvah IMGE so glive (bolezni), na drugem mestu povprečne poškodovanosti krošnje v letu 2022 so bile žuželke, na tretjem pa je bila kategorija povzročiteljev "drugo", kjer je bila izpostavljena konkurenca kot povzročiteljica osutosti in poškodb krošnje. Ker popis poteka vsako leto na istih lokacijah, je mogoče izračunati trende razvoja poškodovanosti dreves v proučevanih gozdnih ekosistemih ter raziskovati vzroke in učinke stresnih dejavnikov, kar je tudi osnovni namen ploskev IMGE.
Keywords: spremljanje poškodovanosti gozdov, bolezeni, škodljivec, poškodbe, zdravje gozdov, trendi, monitoring
Published in DiRROS: 06.12.2024; Views: 205; Downloads: 61
Full text (237,79 KB) |
8. Dolgoletno spremljanje kakovosti zraka v gozdnih sestojih Slovenije, s poudarkom na ozonuDaniel Žlindra, 2024, original scientific article Abstract: Ozon je močan oksidant. Njegova prisotnost v stratosferi varuje Zemljo pred ultravijoličnimi žarki. V zraku, ki nas obkroža, pa ni zaželen. V visokih vsebnostih je še bolj kot za ljudi in živali škodljiv za rastline. Ravno zaradi njegovega vpliva na rastline, predvsem drevje, ga na Gozdarskem inštitutu Slovenije spremljamo v gozdnem prostoru s pasivnimi vzorčevalniki že dvajset let. Vsebnost ozona v zraku je odvisna od njegovih prekurzorjev, gibanja zraka in meteoroloških dejavnikov. Ploskev, ki je z njim v rastnih sezonah najbolj obremenjena, je ploskev Borovec pri Kočevski Reki. Najmanj ozona smo zabeležili na raziskovalnih ploskvah, ki se nahajata v nižinskih poplavnih gozdovih.
Keywords: ozon, pasivni vzorčevalniki, intenzivni monitoring gozdov, raziskovalne ploskve
Published in DiRROS: 06.12.2024; Views: 206; Downloads: 57
Full text (208,09 KB) |
9. Predlog metodologije za spremljanje stanja gozdov za l. 2025 : predlog metodologije v skladu s Pravilnikom o varstvu gozdov (2009) in mednarodnimi zavezami (Konvencija UNECE CLRTAP)Daniel Žlindra, Lado Kutnar, Tom Levanič, Anže Martin Pintar, Urša Vilhar, Primož Simončič, 2024, treatise, preliminary study, study Keywords: monitoring, stanje gozdov, osutost dreves, poškodovanost dreves, rast dreves, meteorološke meritve, ozon, pritalna vegetacija, fenološka opazovanja, foliarni popis, zračne usedline
Published in DiRROS: 12.11.2024; Views: 284; Downloads: 0
This document has many files! More... |
10. Vremenski vzorci : pogled na dvajsetletni intenziven monitoring gozdnih ekosistemovSaša Šercer, 2024, original scientific article Abstract: Podnebne spremembe spadajo med največje izzive zdajšnjega časa s temperaturami zraka, ki se v zadnjih letih pospešeno višajo. Svetovni trend kaže višanje za 0,15 do 0,2 °C v desetletju, pri čemer se Evropa segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. Intenziven monitoring Gozdarskega inštituta Slovenije, ki poteka že dvajset let, je razkril, da se je povprečna temperatura zraka zvišala na vseh desetih merilnih postajah. Največje višanje smo zaznali na postajah Fondek (2,05 °C) in Borovec (1,88 °C), najmanjše pa pri Murski šumi (0,32 °C) in Gropajskih borih (0,55 °C). Glede padavin smo opazili vse pogostejše dnevne ekstreme. Zabeležili smo tudi manjšo količino padavin v spomladanskih in začetnih poletnih mesecih ter povečano v jesenskem obdobju. Čeprav je obdobje dvajsetih let razmeroma kratko za dolgoročne trende, je nadaljnji monitoring izjemno pomemben. Tako bomo lahko bolje razumeli, kako se bodo spreminjale temperature, padavine in drugi vremenski vzorci.
Keywords: meteorologija, intenzivni monitoring, podnebne spremembe, temperatura zraka, padavine, gozdna mikroklima
Published in DiRROS: 07.11.2024; Views: 313; Downloads: 82
Full text (291,72 KB) |
