1. Analiza hudourniških in erozijskih procesov z uporabo posnetkov brezpilotnih letalnikovMilan Kobal, 2019 Povzetek: Brezpilotni letalniki postajajo vedno pogosteje uporabljena tehnologija pri spremljanju hudourniških in erozijskih procesov. V članku je podrobneje predstavljena uporabnost brezpilotnih letalnikov za spremljanje hudourniških (območje Suhega potoka v Zadnji Trenti) in erozijskih procesov (skalni podor nad vasjo Belca). Snemanje smo izvedli z letalnikoma DJI Phantom 3 Pro ter DJI Mavic Air, talne kontrolne točke zajeli s sprejemnikom GNSS Leica Zeno 20 & Leica GG04 Smart Antenna, oblake točk pa izdelali v programu Pix4Dmapper. Točnost georferenciranja oblakov točk je manjša od 0,016 m (RMSE). Nadmorska višina struge Suhega Potoka v Zadnji Trenti se je glede na leto 2014 zvišala na površini 1,01 ha (v povprečju za 0,31 m) ter glede na leto 2014 znižala na površini 1,31 ha (v povprečju za 0,39 m). Na podlagi razlike digitalnega modela reliefa pred podorom (DMR_0) ter po podoru (DMR_1) sklepamo, da se je na območju skalnega podora Belca skupno porušilo 27068,0 m3 skalnega materiala, in sicer na prvem mestu 18144 m3 in na drugem 8924,2 m3 . Upoštevali smo le območja, kjer se je nadmorska višina znižala za več kot 0,1 m. Uporaba brezpilotnih letalnikov tako v raziskovalnem delu na področju proučevanja hudourniških in erozijskih procesov kot tudi pri ukrepanju in reševanju v primeru različnih naravnih nesreč postaja vedno bolj množična.
Ključne besede: brezpilotni letalniki, slikovno ujemanje, digitalni model reliefa, hudourniki, erozija
DiRROS - Objavljeno: 21.02.2019; Ogledov: 2465; Prenosov: 603
 Celotno besedilo (437,93 KB) |
2. Namnožitev populacij osmerozobega smrekovega lubadarja in šesterozobega smrekovega lubadarja v Sloveniji v 2019Nikica Ogris, Marija Kolšek, 2019 Ključne besede: Ips typographus, Pityogenes chalcographus, namnožitev, navadna smreka, Picea abies, osmerozobi smrekov lubadar, šesterozobi smrekov lubadar, lokacije, populacije, RITY-2, CHAPY-1, gostota, model
DiRROS - Objavljeno: 26.07.2019; Ogledov: 1832; Prenosov: 1060
 Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
3. |
4. Analiza in prostorsko modeliranje habitata jelenjadi (Cervus elaphus L.) jugozahodne Slovenije v rastrskem GIS okoljuKlemen Jerina, Miha Adamič, Anton Marinčič, Valentin Vidojevič, 2002 Ključne besede: jelenjad, populacijska dinamika, Cervus elaphus, gozdni ekosistem, upravljanje divjadi, diskriminativna analiza, GIS, model, areal razširjenosti
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 3027; Prenosov: 1188
Celotno besedilo (1,27 MB) |
5. Uporaba multispektralnih satelitskih posnetkov in metod GIS za zaznavanje ter napoved zaraščanjaAndrej Kobler, Milan Hočevar, Gal Kušar, 2002 Ključne besede: raba prostora, prostorsko planiranje, satelitski posnetek, geografski informacijski sistem, Slovenija, zaraščanje, klasifikacija, GIS, regresijski model, prognoza, Notranjska, Primorska
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 3032; Prenosov: 1187
Celotno besedilo (1,78 MB) |
6. |
7. Dejavniki in kriteriji, ki vplivajo na izbor delovnih sredstev pri pridobivanju lesa v zasebnih gozdovihJurij Marenče, Iztok Winkler, 2001 Ključne besede: zasebni gozd, delovno sredstvo, izbor, dejavnik izbora, kriterij, karakteristika, spravilni model
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2795; Prenosov: 1043
Celotno besedilo (1,18 MB) |
8. |
9. Značilnosti poškodb drevja in tal pri redčenju sestojev s tehnologijo strojne sečnje na primeru delovišča ŽekancBoštjan Košir, Robert Robek, 2000 Ključne besede: poškodba drevja, pridobivanje lesa, model, tehnologija kratkega lesa, poškodba tal, vlaka, Kras, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2910; Prenosov: 1078
Celotno besedilo (1,09 MB) |
10. |
