1. Le ovinek na poti življenja : [knjižica za pomoč bolnikom z rakom in njihovim svojcem]Branko Zakotnik, 2006 Povzetek: V knjižici vam predstavljamo sodobno zdravljenje, dajemo napotke za obvladovanje težav zaradi bolezni in zdravljenja, predvsem pa vam želimo predstaviti poti, ki vodijo k lažjemu soočanju z boleznijo in k uspešnejši psihični, fizični in družbeni rehabilitaciji po zdravljenju.
Ključne besede: rehabilitacija, bolečina, medosebni odnosi, prehrana, telesna aktivnost, paliativna oskrba, doživljanje bolezni, društva, informacijski viri
DiRROS - Objavljeno: 25.03.2019; Ogledov: 1920; Prenosov: 545
 Celotno besedilo (1,47 MB) |
2. Raba krmišč pri navadnem muflonu (Ovis orientalis musimon) na GorenjskemŽiga Marenk, Miha Krofel, 2019 Povzetek: Navadni muflon (Ovis orientalis musimon) je danes v Sloveniji najštevilčnejša, vendar zelo slabo raziskana tujerodna vrsta parkljarjev. Tudi drugod po Evropi so raziskave te vrste redke, še zlasti glede rabe krmišč, čeprav je dopolnilno krmljenje pogosta praksa v mnogih državah. V pričujoči raziskavi smo s pomočjo avtomatskih kamer ugotavljali sestavo tropov muflonov, ki so obiskovali pet zimskih krmišč na Gorenjskem. Spremljali smo tudi cirkadiano dinamiko obiskov krmišč ter pojavljanje drugih vrst divjadi pri krmiščih. Povprečna velikost tropov muflonov je znašala 3,5 živali; najpogosteje so krmišča obiskovale samice z mladiči. Zabeležili smo dva viška obiskov krmišč, in sicer okoli sončnega vzhoda in zahoda. Krmišča za muflone je obiskovalo še šest drugih vrst divjadi, med katerimi je bil najdominantnejši navadni jelen (Cervus elaphus). Spremljanje krmišč z uporabo avtomatskih kamer se je izkazalo za učinkovit način spremljanja populacije muflonov in njihove rabe krmišč.
Ključne besede: muflon, Ovis orientalis musimon, krmljenje, krmišča, socialni sistem, struktura tropov, cirkadiana aktivnost, medvrstne interakcije, foto-pasti, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 08.07.2019; Ogledov: 3810; Prenosov: 1756
 Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
3. Differentiation of last formed tracheids in wood of silver firs (Abies alba) having various cambial productivityJožica Gričar, Aleš Straže, Katarina Čufar, 2003 Povzetek: To examine the state of differentiation of the last tracheids formed in wood and the duration of cambial activity, samples of wood and cambium were taken from mature silver fir (Abies alba) trees having various cambial productivity.Semi-thin cross-sections of wood sampled in July and October, 1999, were stained with toluidine blue and observed under a light microscope. In July, three different phases of current annual xylem growth ring formation were found, as a result of various cambial tree productivity. In October, the cell divisions in the cambium were completed in all investigated trees, while the process of differentiation was not entirely completed in trees with a more productive cambium. The number of undifferentiated tracheids was higher in trees having a more productive cambium. In these trees, the cambial activity and the differentiation ended later. In declining trees, the number of cells produced by the cambium was lower and the duration of cambial activity was shorter.
Ključne besede: navadna jelka, Abies alba, les, traheide, kambijeva aktivnost, diferenciacija, wood, silver fir, tracheids, cambial activity, differentiation
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2664; Prenosov: 1031
Celotno besedilo (119,73 KB) |
4. Dinamika ksilogeneze pri gradnu v letu 2007Jožica Gričar, 2008 Povzetek: S svetlobnim mikroskopom smo raziskali sezonsko dinamiko nastanka lesa pri gradnu (Quercus sessiliflora Salisb.) v rastni sezoni 2007. Konec marca so se delitve v kambiju že začele in število celic je naraslo na 10-11 slojev. Maksimalno celično produkcijo smo na ksilemski strani zabeležili v drugi polovici maja, ko smo ugotovili prek 100 ?m prirastka na teden. Kambijeva aktivnost se je zaključila do sredine avgusta in število celic je upadlo na 5-7 slojev. Oblikovanje sekundarne stene in lignifikacija v terminalnih celicah kasnega lesa pa sta potekala še nadaljnjih 4-5 tednov. Dinamika nastanka lesa pri gradnu se razlikuje od debelinske rasti iglavcev.
Ključne besede: Quercus sessiliflora, ksilogeneza, kambijeva aktivnost, traheja, rani les, kasni les
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2652; Prenosov: 984
Celotno besedilo (552,63 KB) |
5. |
6. Preprečevanje raka : dejstva, ki jih mora vedeti zdravstveni delavec : zbornik2015 Ključne besede: onkologija, preventivni programi, preventivni zdravstveni pregledi, Evropski kodeks, odvisnosti, telesna aktivnost, prehrana, ultravijolično sevanje, ionizirajoče sevanje, nevarne snovi, dojenje, hormonsko nadomestno zdravljenje, presejanje, vakcinacija, zborniki
DiRROS - Objavljeno: 17.09.2019; Ogledov: 1782; Prenosov: 547
Celotno besedilo (6,88 MB) |
7. Pacientke z rakom dojk - trendi in novosti2013 Ključne besede: dejavniki tveganja, dedne bolezni, genetsko svetovanje, presejanje, mastektomija, rekonstrukcija, fizioterapija, radioterapija, sistemsko zdravljenje, telesna aktivnost, paliativna oskrba, zborniki
DiRROS - Objavljeno: 13.01.2020; Ogledov: 1298; Prenosov: 477
Celotno besedilo (8,32 MB) |
8. |
9. Habitatne značilnosti rastišč divjega petelina (Tetrao urogallus L.) na Uršlji goriTomaž Mihelič, Klemen Jerina, Žiga Repotočnik, 2021 Povzetek: V Sloveniji je bilo opravljenih le nekaj raziskav habitata rastišč divjega petelina. Taka znanja so pomembna pri določitvi in izvajanju ukrepov za ohranitev oziroma povečanje številčnosti vrste. Namen dela je bil ugotoviti sedanjo aktivnost dvajsetih znanih rastišč divjega petelina na Uršlji gori z bližnjo okolico v primerjavi s prejšnjima popisoma (Adamič, 1986; Čas, 2000) in evidentirati potencialna nova. Prav tako smo želeli ugotoviti, ali so med aktivnimi in opuščenimi rastišči divjega petelina razlike v habitatnih danostih. Popise aktivnosti rastišč smo izvajali po metodi poslušanja pojočih samcev zgodaj zjutraj in beleženja znakov prisotnosti v času rastitve od 1.4. do 20.5. v letih 2019 in 2020. Habitatne značilnosti rastišč smo popisali na treh aktivnih rastiščih in treh opuščenih. Na podlagi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da se je število aktivnih rastišč v primerjavi z letoma/če gre samo za ti leti, sicer v letih 1986 in 2000 zelo zmanjšalo (aktivnih le 30 % od vseh znanih). Na rastiščih smo v obeh letih skupno popisali približno trikrat manj aktivnih petelinov, tri neaktivne več ter 2,7-krat manj kokoši kot leta 2000. Iz tega sklepamo, da je na proučevanem območju vrsta ogrožena in lahko v naslednjih nekaj desetletjih izgine z območja, če se bo trend številčnosti še naprej manjšal. Delež opuščenih rastišč je bil večji v gozdovih z nižjo nadmorsko višino (pod 1200 m). Evidentirali nismo nobenega novega rastišča, so se pa centri aktivnih rastišč v primerjavi z zadnjim popisom spremenili v prostoru. Ugotovili smo razlike v habitatnih danostih med obema tipoma rastišč. Za aktivna rastišča je bila značilna velika pokritost tal z zeliščno plastjo (85 %, od tega 24 % jagodičja), več mravljišč, redkejši sklep sestoja (40-60 % zastrte površine), večja vidljivost pri tleh ter večji delež starejših iglastih sestojev v primerjavi z opuščenimi. Vidljivost pri tleh in delež drevesnih vrst glede na naše ugotovitve nista bistveno vplivala na aktivnost rastišč.
Ključne besede: divji petelin, Tetrao urogallus L., Uršlja gora, aktivnost rastišč, habitatne značilnosti rastišč
DiRROS - Objavljeno: 26.10.2021; Ogledov: 282; Prenosov: 109
Celotno besedilo (765,89 KB) |
10. Prehrana in rak : kaj jesti, če zbolimoNada Rotovnik-Kozjek, Denis Mlakar-Mastnak, Katja Kogovšek, Irena Sedej, Eva Peklaj, 2021 Ključne besede: prehranska priporočila, hranilne snovi, enakovredna živila, prehranski dodatki, prehranjevalne motnje, prehranjenost, živila, telesna aktivnost, zdravstveni nasveti
DiRROS - Objavljeno: 16.11.2021; Ogledov: 264; Prenosov: 86
Celotno besedilo (4,67 MB) |
