41. Pomen kakovosti življenja pri bolnikih z rakomVaneja Velenik, 2014, strokovni članek Povzetek: Polovica bolnikov, ki so ozdravljeni, trpi za kasnimi zapleti zdravljenja, npr. telesnimi, psihosocialnimi, kognitivnimi in seksualnimi. Poleg tega so zaskrbljeni zaradi morebitne kasne ponovitve tega ali pojava novega raka. Preživeli se pogosto soočajo z brezposelnostjo in diskriminacijo na delovnem mestu. Kako se bodo odzvali na diagnozo rak, zdravljenje in posledicami le-tega oz. same bolezni, pa je v veliki meri odvisno tudi od informacij, ki jim jih nudi zdravstveno osebje. Samoocena z zdravjem povezane kakovosti življenja (angl. Health-Related Quality of Life - HRQOL) bolnikov z rakom postaja sestavni del onkološke klinične prakse. Pomaga nam pri izbiri za bolnika najprimerrnejšega zdravljenja. Spremembe v HRQOL med zdravljenjem lahko napovedo slabši odgovor na zdravljenje in ponovitev bolezni. Pri napredovali bolezni je v pomoč pri presoji pričakovanega preživetja in tako pri optimalni paliativni obravnavi oziroma podpornem zdravljenju.
Ključne besede: kakovost življenja, bolniki, onkološki bolniki, onkologija
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2822; Prenosov: 773
 Celotno besedilo (589,79 KB) |
42. Ali odkupna cena lubadark odraža uporabnost njihovega lesa?Mitja Skudnik, 2018, predgovor, uvodnik, spremna beseda Ključne besede: sanitarna sečnja, strojna sečnja, les lubadark, kakovost lesa, lesnopredelovalna industrija, gozdna tla
Objavljeno v DiRROS: 20.06.2018; Ogledov: 2887; Prenosov: 689
Celotno besedilo (45,24 KB) |
43. Spletni informacijski sistem MojGozdar.siMatevž Triplat, Mitja Piškur, Nike Krajnc, 2018, strokovni članek Ključne besede: kakovost del, ustreznost izvajalcev, storitve, gozdarstvo, trajnostno gospodarjenje, informacijski sistem, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 16.04.2018; Ogledov: 2966; Prenosov: 757
Celotno besedilo (223,12 KB) |
44. |
45. |
46. |
47. |
48. Bukovina - povezave med kakovostjo dreves, hlodovine in žaganega lesaJurij Marenče, Dominika Gornik Bučar, Bogdan Šega, 2016, izvirni znanstveni članek Povzetek: V raziskavi smo preučevali količinsko-kakovostni izkoristek bukovine od stoječega drevesa do žaganega lesa. Zanimala nas je ocena kakovosti posameznih dreves in njen vpliv na kakovostne razrede proizvodov iz tega lesa. Pri razvrščanju stoječih dreves smo upoštevali aktualno 5-stopenjsko lestvico ocenjevanja kakovosti Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). Pri ocenjevanju gozdnih sortimentov smo uporabljali standard SIST EN 1316-1:2013, pri ocenjevanju žaganega lesa pa pravila Evropskega združenja žagarske industrije (EOS). Na vzorcu ocenjenih in nato posekanih dreves smo ugotavljali povezave med kakovostjo dreves, iz njih izdelanih sortimentov okroglega lesa in kakovostjo končnih žagarskih izdelkov. V vzorec so bila enakovredno zajeta drevesa vseh petih kakovostnih stopenj. Pri izdelavi gozdnih sortimentov smo dobili največ hlodov B-kakovosti (51 %) in največ žaganega lesa EOS-C-kakovosti (52 %). Iz bukovih dreves odlične kakovosti smo dobili 35 % najkakovostnejših sortimentov in iz teh sortimentov 8 % najkakovostnejšega žaganega lesa. Odločilni kriterij razvrščanja po kakovosti so pri sortimentih okroglega lesa slepice in pri žaganem lesu mrtve in trhle grče.
Ključne besede: listavci, bukev, kakovost, napake lesa, žagan les
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 5038; Prenosov: 2620
Celotno besedilo (1,74 MB) |
49. Kakovost pelet na slovenskem trgu 2015Peter Prislan, Nike Krajnc, Mitja Piškur, 2015, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: kakovost pelet, mehanska obstojnost, vsebnost vode, delež pepela, lastnosti pelet
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2537; Prenosov: 723
Celotno besedilo (10,55 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
50. Waviness of beech sliced veneerDominika Gornik Bučar, Bojan Gospodarič, 2016, izvirni znanstveni članek Povzetek: V lesni industriji je plemeniti furnir izdelek z visoko dodano vrednostjo. Tehnološki proces izdelave je razmeroma dobro poznan, vendar na kakovost izdelanega furnirja in posledično ceno vpliva veliko tehnoloških parametrov izdelave, največji vpliv pa ima kakovost hlodovine. V raziskavi smo preučili vpliv optičnih napak bukove (Fagus sylvatica L.) hlodovine in vpliv klimatskih razmer v fazi sušenja rezanega furnirja na valovitost površine. Raziskava je bila opravljena v industrijskem okolju. Rezultati kažejo, da je bilo procentualno največ valovitega furnirja izrezanega iz razpokanega hloda (71 %), najmanj pa iz ukrivljenega hloda (20 %). Kakovostno razvrščanje furnirja je bilo ročno in po subjektivnem kriteriju izkušenih kontrolorjev iz industrije. Kljub njihovim izkušnjam pa lahko subjektivna ocena vpliva na natančnost razvrščanja in s tem na rezultate raziskave. Zato smo preučili tudi možnost integracije 3D kamere za merjenje valovitosti furnirja in razvrščanje furnirja v kakovostne razrede.
Ključne besede: bukev, Fagus sylvatica, rezani furnir, sušenje, kakovost, valovitost, 3D meritve
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4685; Prenosov: 2201
Celotno besedilo (1,12 MB) |
