Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (macesen) .

1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Tehnične smernice za ohranjanje in rabo genskih virov : macesen = Larix decidua
Jan Matras, Luc E. Pâques, 2011, strokovni članek

Ključne besede: genski viri, drevesne vrste, tehnične smernice, macesen, Larix decidua
Objavljeno v DiRROS: 18.12.2023; Ogledov: 191; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (435,03 KB)

3.
4.
Lastnosti macesnovine iz Male Pišnice (Larix Europaea L.)
Rudolf Cividini, 1962, strokovni članek

Ključne besede: lesarstvo, macesen, Larix europaea L., lastnosti lesa, kvaliteta lesa
Objavljeno v DiRROS: 24.08.2023; Ogledov: 259; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

5.
6.
7.
Priraščanje navadne smreke (Picea abies (L.) Karst.) in evropskega macesna (Larix decidua Mill.) na nekdanjih novinah v Koprivni v Karavankah
Janez Golob, Tom Levanič, David Hladnik, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Na podlagi meritev v obdobju 1962–2017 smo na raziskovalnih ploskvah na nekdanjih novinah v katastrski občini Koprivna izračunali debelinske, višinske in volumenske prirastke za najpomembnejši drevesni vrsti - smreko in macesen. Na raziskovalnih ploskvah, ki so bile prepuščene naravnemu razvoju, so srednjetemeljnični premeri manjši, število dreves pa večje od tistih v primerljivih gospodarskih gozdovih. V zadnjih tridesetih letih se je zaradi visokih sestojnih gostot zmanjšalo debelinsko priraščanje dreves smreke in macesna. Z dendrokronološko analizo smo ocenili vpliv klimatskih dejavnikov na priraščanje smreke in macesna. Na podlagi dendrokronološke analize smo ugotovili, da se leta z negativnim odzivom dreves v debelinskem prirastku od leta 1984 pojavljajo pogosteje.
Ključne besede: raziskovalne ploskve, smreka, macesen, debelinski prirastek, volumenski prirastek, indeks gostote SDI, dendrokronološka analiza
Objavljeno v DiRROS: 02.12.2021; Ogledov: 3113; Prenosov: 1883
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Osip macesnovih iglic, Meria laricis
Nikica Ogris, Zoran Zavrtanik, 2009, strokovni članek

Ključne besede: evropski macesen, Larix decidua Mill., Meria laricis, iglice, bolezni drevja, gozdovi, varstvo gozdov
Objavljeno v DiRROS: 29.07.2020; Ogledov: 1433; Prenosov: 709
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
10.
Polifenoli v različnih vrstah macesna (Larix spp.)
Janja Zule, Gašper Kozjan, 2008, pregledni znanstveni članek

Povzetek: V članku so predstavljene različne vrste polifenolnih spojin, kot so npr. lignani, oligolignani in flavonoidi, ki jih najdemo v tkivih macesnov, to je dreves iz rodu Larix. Opisana je njihova biosinteza, kemijska struktura in lastnosti, med katerimi je poudarjen predvsem njihov antioksidativni potencial. Predstavljene so metode kvantitativne izolacije iz drevesnih tkiv in kemijske karakterizacije z uporabo sodobnih kromatografskih analiznih tehnik. Raziskave so pokazale, da so največje koncentracije lignanov in flavonoidov v grčah, vejah in skorji dreves. Najpomembnejši med flavonoidi v tkivih macesnov je taksifolin. Glavni predstavnik lignanov, ki jih bomo našli predvsem v grčah, je sekoizolaricirezinol, poleg njega pa sta zastopana tudi laricirezinol in ciklolaricirezinol. Polifenoli so ključnega pomena za obstojnost lesa, saj pomenijo učinkovito kemijsko zaščito pred različnimi okužbami. Zaradi visokih koncentracij bioaktivnih lignanov v grčah iglavcev bi slednje lahko rabile kot vir za tehnološko pridobivanje teh dragocenih komponent.
Ključne besede: macesen, Larix spp., polifenoli, lignani, oligolignani, flavonoidi, obstojnost lesa, antioksidativne lastnosti, kemijska karakterizacija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4610; Prenosov: 1890
.pdf Celotno besedilo (646,56 KB)

Iskanje izvedeno v 0.35 sek.
Na vrh