Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (lo��ljivost podatkov) .

1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
At the crossroad of tradition and new technologies in cancer registration : programme and book of abstracts
2007, zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na mednarodni ali tuji konferenci

Ključne besede: registracija, zbiranje podatkov, analiza podatkov, epidemiologija, zborniki
Objavljeno v DiRROS: 29.04.2021; Ogledov: 602; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (27,01 MB)

2.
Znanstveno objavljanje raziskovalnih podatkov v odprti znanosti
Sonja Bezjak, 2021, pregledni znanstveni članek

Ključne besede: podatkovna objava, podatkovni članek, citiranje podatkov, podatkovne storitve
Objavljeno v DiRROS: 07.04.2021; Ogledov: 714; Prenosov: 279
.pdf Celotno besedilo (791,64 KB)

3.
4.
Digitalni zajem podatkov o stanju krošenj in poškodovanosti gozdov za namene poročanja ICP Forests
Mitja Skudnik, Andrej Grah, Anže Martin Pintar, Špela Planinšek, 2020, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Mednarodna delovna skupina za proučevanje vplivov onesnaženosti na gozdne ekosisteme, ki je bila ustanovljena pod okriljem Konvencije o daljinskem transportu onesnaženega zraka, deluje že nekaj desetletij (od leta 1980). Za področje gozdarstva je ključna delovna skupina ICP Forests, katere osnovna ideja je spremljanje vplivov atmosferskih onesnažil na procese v gozdnih ekosistemih. Pravilnik o varstvu gozdov je zakonska podlaga za izvajanje tega programa v Sloveniji, terenske izmere in spremljanje stanja pa pod okriljem javne gozdarske službe izvaja Gozdarski inštitut Slovenije. Širok nabor podatkov, zbranih na terenu, že 35 let polni mednarodne zbirke podatkov. V Sloveniji smo se odločili za uvedbo digitalnega vnosa terenskih podatkov, saj menimo, da elektronski vnos podatkov omogoča kakovostnejše podatke zaradi logičnih kontrol ter prihranek časa pri zajemu in obdelavi podatkov. V delu predstavljamo primer postavitve in uporabe posebej izdelane mobilne aplikacije za digitalni zajem podatkov s pripadajočo podatkovno bazo, ki omogoča enostavno shranjevanje podatkov in pozneje izvoz za namene poročanja.
Ključne besede: digitalni vnos podatkov, podatkovne baze, Pravilnik o varstvu gozdov, mednarodno poročanje, osutost, popis poškodb drevje
Objavljeno v DiRROS: 09.06.2020; Ogledov: 1541; Prenosov: 517
.pdf Celotno besedilo (262,17 KB)

5.
Onkološka epidemiologija čez desetletje
Vesna Zadnik, 2016, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: onkologija, epidemiologija, translacijska medicina, baze podatkov
Objavljeno v DiRROS: 17.09.2019; Ogledov: 1577; Prenosov: 456
.pdf Celotno besedilo (302,29 KB)

6.
Razvojni trendi v onkologiji - onkologija čez desetletje
Janez Žgajnar, 2016, predgovor, spremna beseda

Ključne besede: onkologija, epidemiologija, individualizirana obravnava, baze podatkov
Objavljeno v DiRROS: 17.09.2019; Ogledov: 1340; Prenosov: 437
.pdf Celotno besedilo (216,88 KB)

7.
Zasebnost in zdravljenje duševnih motenj
Andrej Žmitek, 2017, strokovni članek

Ključne besede: duševne motnje, zdravstvo, zasebnost, varovanje podatkov, pacienti
Objavljeno v DiRROS: 06.03.2019; Ogledov: 1905; Prenosov: 492
URL Povezava na celotno besedilo; Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

8.
Izbrani osebni zdravnik in varovanje zasebnosti bolnika
Erika Zelko, 2017, strokovni članek

Ključne besede: izbrani osebni zdravnik, zdravstvo, zasebnost, varovanje podatkov
Objavljeno v DiRROS: 06.03.2019; Ogledov: 1771; Prenosov: 407
URL Povezava na celotno besedilo; Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

9.
Razvoj informatike in varovanja podatkov v slovenskem zdravstvu
Jože Benedičič, 2017, strokovni članek

Ključne besede: osebni podatki, zdravstvo, informatika, varovanje podatkov
Objavljeno v DiRROS: 06.03.2019; Ogledov: 1854; Prenosov: 463
URL Povezava na celotno besedilo; Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

10.
Predlog o organiziranju nacionalne gozdne inventure za mednarodno in domače poročanje o trajnostnem gospodarjenju z gozdovi
Mitja Skudnik, David Hladnik, 2018, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Na podlagi simuliranja zgostitve mreže monitoringa gozdov in gozdnih ekosistemov (4 x 4 km) in podatkov za leto 2012 smo prikazali, da bi za manj kot 10 % vzorčne napake pri ocenah lesne zaloge, prirastka in količine odmrle drevnine potrebovali vsaj 2 x 2 km ali celo 2 x 1,4 km mrežo ploskev, ki bi jo lahko poimenovali nacionalna gozdna inventura. Zaradi lažje organiziranosti dela (redne letne naloge zaposlenih na GIS in ZGS) predlagamo uvedbo panelnega inventurnega sistema, v katerem je sistematična mreža vzorčnih ploskev razdeljena v posamezne skupine ti. panele, ki jih kasneje premikamo tako, da je vsak panel na celotni površini države izmerjen v posameznem letu. S tako organizirano kontinuirano NGI bi vzpostavili metodološko statistično utemeljen in kakovosten informacijski sistem o gozdovih za letna poročila o stanju slovenskih gozdov na državni ravni in hkrati bi po enem snemalnem ciklu pridobili dovolj velik vzorec za konsistentna poročila o stanju gozdov na nižjih prostorskih ravneh kot so provenienčna območja, GGO ali statistične regije.
Ključne besede: gostota vzorčenja, stanje gozdov, nacionalna gozdna inventura, intervalne ocene, stratifikacija podatkov, panelni sistem
Objavljeno v DiRROS: 30.09.2018; Ogledov: 2479; Prenosov: 607
.pdf Celotno besedilo (368,58 KB)

Iskanje izvedeno v 0.6 sek.
Na vrh