Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (lastnosti) .

1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Varstvo tal
Primož Simončič, drugo učno gradivo

Ključne besede: nastanek tal, procesi v tleh, lastnosti tal, klasifikacija tal, funkcije tal, podnebne spremembe, monitoring tal, informacijski sistemi, zakonodaja
Objavljeno v DiRROS: 16.08.2022; Ogledov: 13; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
3.
Gostota lesa - metode določanja in pomen pri razvoju gozdno lesnega biogospodarstva
Domen Arnič, Miha Humar, Davor Kržišnik, Luka Krajnc, Peter Prislan, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Gostota lesa je fizikalna lastnost, ki je enostavno določljiva in nakazuje na številne druge lastnosti lesa in s tem tudi na njegovo uporabnost v lesno-predelovalni industriji, gradbeništvu ali energetiki. Ker je odvisna od vlažnosti ter poroznosti, se v stroki pojavljajo različne definicije gostot lesa, med katerimi je največkrat uporabljena gostota lesa v absolutno suhem stanju. Namen prispevka je predstavitev različnih načinov določanja gostote lesa ter pomen hitrega in natančnega določanje tega parametra kakovosti pri razvoju gozdno lesnega biogospodarstva. V stroki obstaja več neposrednih in posrednih metod določanja gostote; najbolj običajen in razširjen je volumetrični pristop, sledi postopek ocenjevanja gostote s penetrometrom, rezistografom, visokofrekvenčno denzitometrijo, rentgenskimi žarki, infrardečo spektroskopijo ter mikrovalovi. Les je surovina, ki ji bo v prihodnosti pomen še naraščal, saj je ključna za razvoj trajnostnega biogospodarstva. Natančno in pravočasno določanje gostote lesa bo omogočalo ustrezno razporejanje in usmerjanje tokov te surovine med posameznimi konvencionalnimi in novimi sektorji (področji rabe) in posledično bolj učinkovito in trajnostno rabo.
Ključne besede: lastnosti lesa, gostota lesa, rezistograf, penetrometer, rentgenska denzitometrija, visokofrekvenčna denzitometrija, gozdno lesno biogospodarstvo
Objavljeno v DiRROS: 28.03.2021; Ogledov: 1994; Prenosov: 1383
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Razvojne smeri bukovega gozda z rebrenjačo
Lojze Marinček, 1973, strokovni članek

Ključne besede: ekologija, gozdovi, bukovi gozdovi, rebrenjača, Slovenija, gozdnogojitvene lastnosti drevja
Objavljeno v DiRROS: 16.11.2020; Ogledov: 1355; Prenosov: 798
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

5.
Skrb za drevesa v urbanem okolju
Andreja Kavčič, 2018, poljudni članek

Ključne besede: gozdovi, varstvo gozdov, arboristika, ocena tveganja, anatomija, mehanske lastnosti lesa, arboristična diagnostika, škodljivci, bolezni
Objavljeno v DiRROS: 28.07.2020; Ogledov: 1064; Prenosov: 672
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Anatomske, kemijske in sorpcijske lastnosti beljave in jedrovine rdečega bora
Maks Merela, Vanja Turičnik, Viljem Vek, Primož Oven, 2019, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V pričujoči študiji smo preučevali anatomske, kemijske in izbrane fizikalne lastnosti beljave in jedrovine rdečega bora (Pinus sylvestris L.) in tudi morebitni vpliv ekstraktivov na sorpcijske lastnosti borovine. Študija je bil opravljena na 6 testnih drevesih. Anatomske preiskave so bile narejene s klasično svetlo-poljsko mikroskopijo. Preiskovanje vzorcev za določanje dimenzijske stabilnosti in sorpcijskih lastnosti je potekalo po uravnovešanju v steklenih klima komorah. Vzorce za kemijsko analizo smo ekstrahirali s cikloheksanom ter z zmesjo acetona in vode, delež celokupnih fenolov pa smo kolorimetrično določili z UV-Vis spektrofotometrijo. Razlike med beljavo in jedrovino so se pokazale v smolnih kanalih, v lumnih aksialnih traheid ob trakovih ter v trakovnih parenhimskih celicah in v obokanih piknjah. Delež ekstraktivnih snovi v jedrovini je bil večji kot v beljavi. Preiskave beljave in jedrovine niso pokazale statistično značilnih razlik v gostoti v absolutno suhem stanju, pri točki nasičenja celičnih sten, diferencialnem nabrekanju v radialni smeri in ne pri koeficientu nabrekanja v tangencialni smeri. Izkazalo se je, da se prečna krčitvena anizotropija, diferencialni nabrek v tangencialni smeri, koeficient nabrekanja v radialni smeri ter sorpcijski kvocient razlikujejo pri beljavi in jedrovini rdečega bora. Omenjene razlike lahko pripišemo vzajemnemu učinku anatomskih in kemičnih značilnosti obeh kategorij lesa, vsekakor
Ključne besede: rdeči bor, Pinus sylvestris L., sorpcijske lastnosti, beljava, jedrovina, ekstraktivi, anatomija lesa
Objavljeno v DiRROS: 16.10.2019; Ogledov: 3334; Prenosov: 2186
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Nekatere kemične lastnosti tal pod smrekovimi nasadi
Jože Sušin, Janko Kalan, 1983, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: smreke, humus, kislost tal, lastnosti tal, pedologija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2694; Prenosov: 1110
.pdf Celotno besedilo (710,20 KB)

8.
Evroameriški topoli sekcije Aigeiros in njihova rast v Sloveniji
Janez Božič, 1973, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: evroameriški topol, gozdnogojitvene lastnosti drevja, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2623; Prenosov: 1100
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

9.
Povezava med razkrojenostjo bukovine in globino prodora igle Pilodyn 6J
Miha Humar, Nejc Thaler, 2013, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Ocenjevanje razkrojenosti lesa zaradi delovanja gliv bele trohnobe je pomembno za pravilno ukrepanje pri sanaciji lesenih izdelkov, še posebno nosilnih lesenih konstrukcij. Pilodyn je splošno uporabno orodje za vrednotenje gostote lesa številnih komercialnih lesnih vrst, zato nas je zanimalo, ali je primeren tudi za oceno razkrojenosti lesa. Meritve z napravo Pilodyn so bile opravljene na bukovini, ki je bila za različna časovna obdobja izpostavljena glivam bele trohnobe (Trametes versicolor, Hypoxylon fragiforme in Pleurotus ostreatus) v skladu s standardom SIST EN 113. Rezultati kažejo, da med izgubo mase zaradi delovanja gliv razkrojevalk in globino prodora igle Pilodyn obstaja povezava.
Ključne besede: bela trohnoba, bukovina, Fagus sylvatica, razkrojenost, vrednotenje, mehanske lastnosti, les
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3132; Prenosov: 1356
.pdf Celotno besedilo (610,98 KB)

10.
Les jelke (Abies alba) kot material in tkivo dreves
Katarina Čufar, Martin Zupančič, 2009, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Predstavljen je pregled zgradbe, lastnosti in rabe lesa jelke (Abies alba Mill.), ki ima neobarvano jedrovino, srednjo gostoto, relativno dobre mehanske lastnosti in je uporaben za številne namene. Vrednost in uporabnost lesa zmanjšujejo predvsem slaba odpornost proti različnim škodljivcem ter pojav mokrega srca in kolesivosti. Lastnosti lesa in uporaba lesa jelke so podobne kot pri smreki (Picea abies Karst.). Jelovina ima prednost predvsem tam, kjer smola ni zaželena, kjer je zaželena odpornost na kisline in baze, ter za vodne konstrukcije. Na primeru dendrokronološko datiranega lesa iz arheoloških in zgodovinskih objektov v Sloveniji smo ugotovili, da so jelovino v preteklosti uporabljali pogosteje kot smrekovino. Dokaz za to so številne do 500 let stare konstrukcije in ostrešja zgodovinskih stavb. Na celičnem nivoju je les jelke sestavljen predvsem iz traheid in parenhimskih celic trakov. V zadnjih letih so bile v Sloveniji opravljene podrobnejše raziskave nastajanja lesa pri jelki, ki so pomembne za fiziologijo drevja in razumevanje lastnosti lesa kot materiala. Opravljenih je bilo tudi več raziskav sekundarnega floema, ki je ključnega pomena za preživetje dreves. Podajamo pregled in glavne ugotovitve teh raziskav.
Ključne besede: jelka, Abies alba, les, zgradba lesa, lastnosti lesa, smreka, Picea abies, dendrokronologija, nastanek lesa
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3032; Prenosov: 1271
.pdf Celotno besedilo (400,20 KB)

Iskanje izvedeno v 0.55 sek.
Na vrh