Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (krmljenje) .

1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Raba krmišč pri navadnem muflonu (Ovis orientalis musimon) na Gorenjskem
Žiga Marenk, Miha Krofel, 2019, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Navadni muflon (Ovis orientalis musimon) je danes v Sloveniji najštevilčnejša, vendar zelo slabo raziskana tujerodna vrsta parkljarjev. Tudi drugod po Evropi so raziskave te vrste redke, še zlasti glede rabe krmišč, čeprav je dopolnilno krmljenje pogosta praksa v mnogih državah. V pričujoči raziskavi smo s pomočjo avtomatskih kamer ugotavljali sestavo tropov muflonov, ki so obiskovali pet zimskih krmišč na Gorenjskem. Spremljali smo tudi cirkadiano dinamiko obiskov krmišč ter pojavljanje drugih vrst divjadi pri krmiščih. Povprečna velikost tropov muflonov je znašala 3,5 živali; najpogosteje so krmišča obiskovale samice z mladiči. Zabeležili smo dva viška obiskov krmišč, in sicer okoli sončnega vzhoda in zahoda. Krmišča za muflone je obiskovalo še šest drugih vrst divjadi, med katerimi je bil najdominantnejši navadni jelen (Cervus elaphus). Spremljanje krmišč z uporabo avtomatskih kamer se je izkazalo za učinkovit način spremljanja populacije muflonov in njihove rabe krmišč.
Ključne besede: muflon, Ovis orientalis musimon, krmljenje, krmišča, socialni sistem, struktura tropov, cirkadiana aktivnost, medvrstne interakcije, foto-pasti, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 08.07.2019; Ogledov: 7140; Prenosov: 2715
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Vplivi okoljskih dejavnikov na prostorsko razporeditev divjega prašiča (Sus scrofa l.) v Sloveniji
Klemen Jerina, 2006, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Številčnost in območje razširjenosti divjega prašiča (Sus scrofa L.) sta se v Sloveniji in drugih evropskih državah v zadnjih desetletjih občutno povečala; posledično so narasle tudi škode, ki jih povzroča v kmetijstvu. V raziskavi smo preučili, kateri okoljski dejavniki ključno vplivajo na prostorsko razporeditev divjega prašiča, in za Slovenijo ugotovili njegovo sedanje in potencialno območje razširjenosti. Raziskava temelji na velikem vzorcu (N = 5.977) georeferenciranih lokacij odvzema prašiča iz vse Slovenije in GIS-podatkovnih plasteh (25 okoljskih spremenljivk). Analize kažejo, da so gostote divjega prašiča največje v območjih: (a) z večjo razpoložljivosti energijsko bogate hrane (odrasli sestoji listavcev, krmišča) in dostopnostjo kritja (kmetijske površine blizu gozda, sukcesijske površine); (b) kjer so temperature visoke, zime mile, z malo snega (verjetnost rabe narašča s temperaturo in upada s količino padavin). Njegova prostorska razporeditev je odvisna tudi od gozdnatosti in stopnje fragmentacije gozda. Zdaj poseljuje 55 % Slovenije, njegov potencialni habitat pa obsega 67 % države. Razširjenost inštevilčnost divjega prašiča se bosta zato verjetno še povečevala, zlasti če se bodo nadaljevali sedanji trendi okoljskih sprememb (naraščanje temperature,povečevanje gozdnatosti, izginjanje iglavcev).
Ključne besede: divji prašič, prostorska razporeditev, okoljski dejavniki, fragmentacija, dopolnilno krmljenje, model habitata, logistična regresija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4535; Prenosov: 1953
.pdf Celotno besedilo (3,79 MB)

3.
Odlov, prezimovanje in krmljenje jerebic
Janez Čop, Lojze Černe, 1964, elaborat, predštudija, študija

Ključne besede: jerebice, odlov, prezimovanje, krmljenje, lovstvo
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2716; Prenosov: 1053
.pdf Celotno besedilo (896,86 KB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh