Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "keywords" (kras) .

11 - 18 / 18
First pagePrevious page12Next pageLast page
11.
Ekologija pomlajanja gospodarskih drevesnih vrst na jugovzhodnem slovenskem gorskem krasu
Milan Piskernik, 1967, treatise, preliminary study, study

Keywords: ekologija pomlajevanja, drevesne vrste, gorski kras
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2157; Downloads: 534
.pdf Full text (1,06 MB)

12.
Gozdna rastišča na jugovzhodnem slovenskem gorskem krasu
Milan Piskernik, 1966, treatise, preliminary study, study

Keywords: gozdne združbe, rastišča, Kras
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2020; Downloads: 509
.pdf Full text (7,16 MB)

13.
Tla in talna mezofavna v travniških in gozdnih ekosistemih na komenskem Krasu
Julijana Lebez Lozej, Mihej Urbančič, 1998, original scientific article

Keywords: tla, gozdna tla, Kras, sukcesija, pedofavna, mezoartropodi, Komen, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 3123; Downloads: 1237
.pdf Full text (1023,87 KB)

14.
Proučevanje pestrosti in rodovitnosti gozdnih rastišč na Sežansko-Komenskem Krasu
Mihej Urbančič, Franc Ferlin, Lado Kutnar, 1999, original scientific article

Abstract: Cilj raziskave je bil analizirati talne lastnosti, tla razvrstiti, oceniti rodovitnost rastišč in ugotoviti pestrost vegetacije v starejših (95 - 105 letnih) monokulturah črnega bora. Terenski del raziskave je potekal leta 1998 v gozdnogospodarski enoti Sežana na objektih Kobjeglava in Podgovec. Na vsakem objektu smo na 50 metrski mreži naključno izbrali po 15 raziskovalnih ploskev velikosti 20 Û 20 m. Sestoje na ploskvah smo pedološko, fitocenološko in prirastoslovno proučili. Pedološke preiskave so pokazale, da so se (po FAO-Unesco klasifikaciji) na apnencih in dolomitih razvili liti~ni in rendzični leptosoli, evtrični in kromični kambisoli ter kromični luvisoli. Značilna je velika mikrorastiščna pestrost talnih tipov. Deleži talnih tipov, globina tal ter površinska kamnitost oziroma skalovitost so dobri kazalniki rodovitnosti rastišč. Povezanost rodovitnostnih rangov, določenih na podlagi talnih spremenljivk, z rangi, določenimi na podlagi prirastoslovnih spremenljivk (srednje višine dominantnih dreves črnih borov) so po ploskvah razmeroma tesne (rS = 0,62 - 0,65**). V borovih sestojih, ki jih porašča realna antropogena združba Seslerio autumnalis-Pinetum nigrae Zupančič 1997 (nom. prov.), smo ugotovili naslednje potencialne rastlinske združbe: Ostryo-Quercetum pubescentis (HT. 1950) Trinajstia 1974, ki so slabše rodovitnosti, ter Seslerio autumnalis-Quercetum petraeae Poldini (1964) 1982 in Seslerio autumnalis-Carpinetum betuli Zupančič 1997 (nom. prov.), ki so boljše rodovitnosti.
Keywords: tla, gozdna tla, Kras, rodovitnost tal, rastnost sestoja, črni bor, Pinus nigra (Arnold.), talni tip, klasifikacija tal, Komensko-Sežanski Kras, realna vegetacija, potencialna vegetacija, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 3177; Downloads: 1218
.pdf Full text (1,57 MB)

15.
16.
17.
Rast jelke na jugovzhodnem slovenskem gorskem krasu in njeno ekološko ozadje
Milan Piskernik, 1968, treatise, preliminary study, study

Keywords: jelka, Abies alba Mill., Kras, ekologija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2332; Downloads: 617
.pdf Full text (1020,71 KB)

18.
Vpliv vremenskih razmer na lesno-anatomske značilnosti pri puhastem hrastu s Podgorskega Krasa
Martina Lavrič, Jožica Gričar, 2016, original scientific article

Abstract: V okviru raziskave smo se osredotočili na vpliv vremenskih dejavnikov na lesno-anatomske značilnosti puhastega hrasta (Quercus pubescens Willd.), ki je ena od dominantnih domorodnih drevesnih vrst v slovenskem Submediteranu. V obdobju 2009%2014 smo raziskali povezave med različnimi lesno-anatomskimi parametri (končna širina branike, širina kasnega in ranega lesa ter premer, površina in število trahej ranega lesa) in vremenskimi dejavniki (padavine, temperatura in vsebnost vode v tleh). Zanimal nas je tudi potencial izbranih lesno-anatomskih parametrov ter komplementarnost oziroma enakovrednost le-teh za proučevanje podnebja na Podgorskem krasu. Preliminarni rezultati so pokazali, da so bili anatomski parametri povezani predvsem s temperaturo. Širina ranega lesa in površina trahej ranega lesa sta bili pozitivno povezani z maksimalno temperaturo, število trahej v ranem lesu in širina lesne branike pa pozitivno povezana s povprečno temperaturo v obdobju pred in na začetku kambijeve aktivnosti (januar%maj). To nakazuje, da vremenske razmere v navedenem obdobju pomembno vplivajo na hidravlične lastnosti ksilema. Pri širini kasnega lesa smo ugotovili največ povezav s temperaturo v poletnih mesecih, pri trahejah ranega lesa pa s temperaturo v obdobju januar%april. Vpliva padavin na razvoj ksilemske branike z našimi rezultati nismo potrdili. Ugotovili smo, da so širina kasnega lesa in značilnosti trahej ranega lesa primerni lesno-anatomski parametri, ki vsebujejo komplementarne informacije o vplivu vremenskih razmer na debelinsko rast puhastega hrasta. Poudariti je treba, da so bile naše analize opravljene v razmeroma kratkem časovnem obdobju in da bi bile za natančnejše rastno-podnebne zveze potrebne dodatne dolgoletne študije.
Keywords: Quercus pubescens, kras, vreme, anatomija lesa, lesna branika, kasni les, rani les, traheja
Published in DiRROS: 06.03.2017; Views: 4759; Downloads: 645
.pdf Full text (913,15 KB)

Search done in 0.48 sec.
Back to top