1. Pregled stanja morskega dna na območju predvidenega posega (predvidena nasipavanja s prodcem) na centralni plaži v PortorožuLovrenc Lipej, Tihomir Makovec, Borut Mavrič, Martina Orlando-Bonaca, Simone Spinelli, Milijan Šiško, Danijel Ivajnšič, 2024, final research report Keywords: morski travniki, kartiranje, osrednja portoroška plaža, topografski pregled, predvideni posegi
Published in DiRROS: 09.01.2025; Views: 67; Downloads: 15
 Full text (2,09 MB) |
2. Analiza pritiskov in presoja vplivov na morski ekosistem Krajinskega parka Strunjan s poudarkom na vplivu turizma in prostočasnih dejavnosti na stanje morskih travnikovLovrenc Lipej, Danijel Ivajnšič, Tihomir Makovec, Martina Orlando-Bonaca, Simone Spinelli, Milijan Šiško, Domen Trkov, Borut Mavrič, 2024, final research report Keywords: morski travniki, kartiranje, MediSkew indeks, pritiski, Krajinski park Strunjan
Published in DiRROS: 09.01.2025; Views: 63; Downloads: 12
Full text (5,91 MB) |
3. Model upravljanja ekosistemov - pilotno območje Rački ribniki - PožegAnže Japelj, Andreja Ferreira, Pia Höfferle, Anže Martin Pintar, Andrej Kobler, 2024, final research report Keywords: projekt ZAGON, model upravljanja, ekosistem, ekosistemske storitve, vrednotenje, kartiranje, conacija, deležniki, Rački ribniki, Požeg
Published in DiRROS: 08.11.2024; Views: 187; Downloads: 0
Full text (4,27 MB) |
4. Model upravljanja ekosistemov - pilotno območje Radensko poljeAnže Japelj, Andreja Ferreira, Pia Höfferle, Anže Martin Pintar, Andrej Kobler, 2024, final research report Keywords: projekt ZAGON, model upravljanja, ekosistem, ekosistemske storitve, vrednotenje, kartiranje, conacija, deležniki, Radensko polje
Published in DiRROS: 08.11.2024; Views: 174; Downloads: 0
Full text (4,95 MB) |
5. Model upravljanja ekosistemov - pilotno območje Menina planinaAnže Japelj, Andreja Ferreira, Pia Höfferle, Anže Martin Pintar, Andrej Kobler, 2024, final research report Keywords: projekt ZAGON, model upravljanja, ekosistem, ekosistemske storitve, vrednotenje, kartiranje, conacija, deležniki, Menina planina
Published in DiRROS: 08.11.2024; Views: 170; Downloads: 0
Full text (2,96 MB) |
6. |
7. |
8. Kartiranje in vrednotenje ekosistemskih storitev na Jelovici : projekt JeloviZaAnže Japelj, Andreja Ferreira, Andrej Kobler, Anže Martin Pintar, Katja Kavčič Sonnenschein, 2023, final research report Keywords: ekosistemske storitve, vrednotenje, kartiranje, Jelovica, kaskadni model
Published in DiRROS: 26.01.2024; Views: 722; Downloads: 0 |
9. Kartiranje in vrednotenje ekosistemskih storitev na Jelovici : projekt JeloviZaAnže Japelj, Andreja Ferreira, Andrej Kobler, Anže Martin Pintar, Katja Kavčič Sonnenschein, 2023, treatise, preliminary study, study Keywords: ekosistemske storitve, vrednotenje, kartiranje, Jelovica, kaskadni model
Published in DiRROS: 26.01.2024; Views: 798; Downloads: 0 |
10. Ocenjevanje kakovosti zraka na izbranih lokacijah v Mežiški dolini z uporabo epifitskih lišajevSamar Al Sayegh-Petkovšek, Teja Sterže, Helena Poličnik, 2023, original scientific article Abstract: Na 12 izbranih lokacijah v Mežiški dolini smo spomladi leta 2022 opravili popis epifitskih lišajev z uporabo slovenske metode SI in nemške metode VDI. Z obema metodama se ocenjuje kakovost zraka na podlagi obstoječih rastnih tipov steljk in vrst epifitskih lišajev, na katere vplivajo predvsem plinasta onesnažila v zraku. Dodatno smo določali tudi indekse toksitolerance. Skupaj smo na prostostoječem drevju evidentirali 34 vrst epifitskih lišajev; 25 v Zgornji Mežiški dolini in 27 vrst epifitskih lišajev v Spodnji Mežiški dolini. Na podlagi izračuna povprečnega indeksa toksitolerance za posamezno lokacijo smo ugotovili, da na vseh lokacijah prevladujejo vrste, ki so manj občutljive za onesnaževanje. Največji indeks zračne čistosti, določen po metodi VDI, je bil izračunan za lokacijo Lom, sledita lokaciji Žerjav in Tolsti vrh, kjer smo evidentirali tudi največje število vrst lišajev. Stanje lišajske vegetacije na vseh obravnavanih lokacijah je primerljivo in kaže, da so lokacije srednje obremenjene s plinastimi onesnažili. V ospredje lahko postavimo lokaciji Dolgo Brdo in Preški vrh, kjer je izpostavljenost plinastim onesnažilom velika do zmerna; na lokaciji Dolgo Brdo pa je bila tudi obrast lišajev revna. Izračunani indeksi zračne čistosti so sicer pokazali, da je kakovost zraka v Zgornji Mežiški dolini nekoliko boljša kot v Spodnji Mežiški dolini, vendar razlike niso statistično značilne.
Keywords: epifitski lišaji, kartiranje, bioindikatorji, onesnažen zrak, Mežiška dolina
Published in DiRROS: 25.01.2024; Views: 1425; Downloads: 507
Full text (2,79 MB)
This document has many files! More... |
