1. Odnos javnosti do »kitajskega« virusa SARS-CoV-2 : analiza javnomnenjske raziskave v Sloveniji in v prostoru slovenske manjšine v Italiji in na HrvaškemTina Čok, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: V pričujočem članku skladno s potekom širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 na Kitajskem, v bližnji Italiji in Sloveniji analiziramo vzpostavitev odnosa širše javnosti do Kitajske v Sloveniji in v prostoru slovenske manjšine v Italiji in na Hrvaškem. Z analizo spletnega vprašalnika, izvedenega v okviru raziskave Omejitveni ukrepi za zajezitev novega koronavirusa, stiki in javna komunikacija v Sloveniji in čezmejnem prostoru, smo proučili potencialni vpliv političnega in medijskega diskurza na dojemanje vloge Kitajske pri izbruhu in širitvi novega koronavirusa ter posledično oblikovanje odnosa do omenjene države in njenih prebivalcev.
Ključne besede: Kitajska, koronavirus, javni diskurz, javno mnenje, mediji
Objavljeno v DiRROS: 23.07.2026; Ogledov: 252; Prenosov: 149
 Celotno besedilo (1,77 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Odnos do okolja v družbeno turbulentnih 80. letihJelka Piškurić, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek predstavi postopno senzibilizacijo javnega mnenja do okoljskih vprašanj v osemdesetih letih 20. stoletja. Senzibilnost za okoljska vprašanja je porasla v času specifičnih političnih in družbenih sprememb, pri čemer so aktivisti, ki so javnost opozarjali na posledice onesnaževanja, pogosto izhajali iz vrst mlajše generacije in izobraženih. Okoljska zavest širših slojev prebivalstva, ki se je razvijala s pomočjo medijsko izpostavljenih tem, se je povečala šele v drugi polovici desetletja, zlasti po nesreči v Černobilu. Čeprav se je zavedanje o vplivu onesnaževanja na kakovost bivanja povečevalo, se je kmalu izkazalo, da je to vprašanje imelo prej politično konotacijo kot pa bilo izraz okoljske ozaveščenosti širših slojev prebivalstva.
Ključne besede: okoljska ozaveščenost, javno mnenje, politične spremembe, družbene spremembe, 1980–1990, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 18.02.2026; Ogledov: 584; Prenosov: 229
Celotno besedilo (3,45 MB) |
3. Zdravje in zdravstvo v luči socioloških raziskavMihaela Rosenstein, Majda Pahor, 2000, pregledni znanstveni članek Povzetek: Članek predstavi ugotovitve socioloških raziskav zdravja in zdravstva v Sloveniji, ki so bile narejene v obdobju po letu 1990 ter pokaže njihovo uporabnost na področju zdravstvene nege. Skuša odgovoriti na vprašanje, kako je zdravje kot fizično, psihično in socialno blagostanje porazdeljeno v slovenski družbi. Uporabljeni so bili sekundarni podatki iz reprezentativnih mnenjskih raziskav. Rezultati kažejo, da so v Sloveniji prisotne velike razlike v zdravju posameznih družbenih skupin. Najslabše je zdravje tistih, ki imajo osnovnošolsko izobrazbo, starejših od 60 let ter žensk in kmetov. Izobrazba se je pokazala kot poglaviten dejavnik za doseganje zdravja.
Ključne besede: zdravje, sociologija, odnos do zdravja, javno mnenje
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 384; Prenosov: 0 |
4. Slavko Splichal: Datafication of public opinion and the public sphere: how extraction replaced expression of opinion. London, New York: Anthem Press, 2022. 182 str., (ISBN 978-1-83998-451-8), 25,00 GBPMarko Ribać, 2024, recenzija, prikaz knjige, kritika Ključne besede: javno mnenje, izražanje mnenja, javnost
Objavljeno v DiRROS: 23.06.2025; Ogledov: 966; Prenosov: 414
Celotno besedilo (1,12 MB) |
5. Mnenja večinskega prebivalstva Slovenije o priseljevanju, priseljencih in integracijiMojca Medvešek, Romana Bešter, Janez Pirc, 2022, znanstvena monografija Ključne besede: imigracija, javno mnenje, vladna politika, Slovenija, imigranti, integracija
Objavljeno v DiRROS: 16.04.2024; Ogledov: 2080; Prenosov: 748
Celotno besedilo (3,68 MB) |
6. Kako ravnati, ko civilna družba nasprotuje gozdarskim ukrepom?Boris Rantaša, Aleš Poljanec, 2023, predgovor, uvodnik, spremna beseda Ključne besede: javno mnenje, gozdarski ukrepi, Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, Tivoli, Rožnik, Šišenski hrib, Ljubljana
Objavljeno v DiRROS: 19.05.2023; Ogledov: 1630; Prenosov: 589
Celotno besedilo (47,62 KB) |
7. Rekreacijske navade Slovencev v gozdu, njihove preference do dobrin in storitev gozda ter podpora prostemu vstopu v gozdove : nacionalna javnomnenjska raziskavaAnže Japelj, Špela Planinšek, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Z javnomnenjsko poizvedbo na nacionalni ravni smo zbrali podatke o rekreacijskih navadah Slovencev, njihovi zaznavi pomembnosti izbranih dobrin in storitev gozda ter podpori prostemu vstopu v gozdove. S spletnim anketiranjem smo zbrali odgovore 801 posameznika, vzorca, ki je za populacijo polnoletnih Slovencev po starostni in spolni strukturi reprezentativen za celotno populacijo. S pomočjo preproste frekvenčne analize smo določili najbolj (sprehod in pohod) in najmanj (lov) pogoste aktivnosti v gozdu. Pri pomembnosti dobrin in storitev gozda smo razkrili znatno raznolikost preferenc in opredelili, da sta v primeru uravnalnih, oskrbovalnih in habitatnih storitev gozda po dve skupini anketirancev, ki jim pripisujeta različen pomen, v primeru kulturnih storitev pa so štiri skupine. Le-te smo dodatno opredelili s pomočjo socio-demografskih značilnosti. Ugotovili smo tudi, da obstaja večinska podpora prostemu vstopu v gozd, vendar se zmanjšuje pri tistih, ki živijo v manjših naseljih, in tistih, ki imajo več gozda.
Ključne besede: anketiranje, dobrine in storitve gozda, javno mnenje, rekreacija v gozdu, multivariatna statistična analiza, Slovenija, gozdovi, rekreacijski gozdovi, gozdne funkcije
Objavljeno v DiRROS: 23.12.2018; Ogledov: 5040; Prenosov: 1437
Celotno besedilo (284,64 KB) |
8. Raziskava stališč o leseni gradnji v Sloveniji v letu 2006Manja Kitek Kuzman, Jasna Hrovatin, 2007, izvirni znanstveni članek Povzetek: Lesena gradnja predstavlja na področju stanovanjskih stavb v Sloveniji le majhen delež celotne gradnje. Želeli smo ugotoviti, kaj je vzrok tako majhnegadeleža lesene gradnje v Sloveniji. Z javnomnenjsko raziskavo "Slovensko javno mnenje o leseni gradnji" smo anketirance spraševali o poznavanju lesene gradnje in njenih prednostih. Zbiranje podatkov je bilo opravljeno z metodo CATI. Ugotovljeno je bilo, da javnost ni dovolj seznanjenas prednostmi lesene gradnje.Večina vprašanih, ki živi v individualnihiši, nasprotuje leseni nadgradnji. Več kot polovico vprašanih soglaša, da je les primeren material za stavbno pohištvo in gradbene konstrukcije. O povečanju proračunskih sredstev za ekološko gradnjo ima javnost pozitivno mnenje. O trditvi, da lesena gradnja omogoča bolj zdravo bivalno okolje kot klasična zidana, ima javnost enakomerno porazdeljeno mnenje. Raziskava kot merjenje stališč javnosti je primerno empirično izhodišče za pripravo morebitne kampanje obveščanja javnosti o prednostih lesene gradnje.
Ključne besede: javno mnenje, lesena gradnja, stanovanjska gradnja, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 6026; Prenosov: 2558
Celotno besedilo (817,81 KB) |
9. |
10. Primerjava slovenskega javnega mnenja o propadanju gozdov v letu 1990 z letom 1987 : raziskovalna nalogaTomaž Štefe, Lojze Čampa, 1990, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: prizadetost prebivalstva, ekološka zavest, javno mnenje, anketa, propadanje gozdov
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4134; Prenosov: 1154
Celotno besedilo (2,08 MB) |
