1. |
2. |
3. Vegetacijske in talne razmere v izbranih gozdovih na Bohorju (GGO Brežice)Valerija Babij, Aleksander Marinšek, Lado Kutnar, Dražen Drvenkar, Tibor Palfy, Janez Kermavnar, 2026, druge monografije in druga zaključena dela Ključne besede: vegetacija, tla, rastišče, rastiščni dejavniki, gozdovi, ekologija gozda
Objavljeno v DiRROS: 15.07.2026; Ogledov: 214; Prenosov: 92
 Celotno besedilo (5,84 MB) |
4. Vegetacijske in talne razmere v izbranih gozdovih ob Nadiži v Breginjskem kotu na Kobariškem (GGO Tolmin)Valerija Babij, Igor Dakskobler, Aleksander Marinšek, Lado Kutnar, Janez Pagon, Janez Kermavnar, Marko Pavlin, 2026, druge monografije in druga zaključena dela Ključne besede: vegetacija, tla, rastišče, rastiščni dejavniki, gozdovi, ekologija gozda
Objavljeno v DiRROS: 15.07.2026; Ogledov: 225; Prenosov: 109
Celotno besedilo (5,08 MB) |
5. |
6. Starodavni in prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov EvropePolona Zakrajšek, Miha Varga, 2025, strokovni članek Povzetek: Starodavni in prvobitni bukovi gozdovi na Unescovem seznamu svetovne dediščine predstavljajo najkompleksnejše serijsko in transnacionalno območje, ki obsega 93 enot v 51 zavarovanih območjih v 18 evropskih državah. Zaščita temelji na ohranjenih ekoloških in bioloških procesih, povezanih z razvojem ekosistemov, kot so sukcesija, dolgoročna dinamika in referenčna stanja gozdov brez človekovega vpliva. Upravljanje zahteva usklajeno sodelovanje držav pogodbenic s skupnimi cilji varstva, raziskovanja ter trajnostnega upravljanja dediščine. V Sloveniji sta vključeni enoti Krokar in Snežnik.
Ključne besede: svetovna naravna dediščina, bukovi gozdovi, varstvo okolja, zavarovana območja, transnacionalno upravljanje, UNESCO, Krokar (pragozd), Snežnik
Objavljeno v DiRROS: 06.07.2026; Ogledov: 197; Prenosov: 175
Celotno besedilo (523,75 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Sekundarna sukcesija v kisloljubnih gozdovih rdečega bora na Golovcu (Slovenija) v obdobju 1942–2024Luka Čulajević, Andrej Rozman, 2026, izvirni znanstveni članek Povzetek: Raziskava obravnava spremembe kisloljubnih gozdov rdečega bora na Golovcu v obdobju 1942–2024 na podlagi ponovitve fitocenoloških popisov prof. Gabrijela Tomažiča in dodatnih sodobnih popisov. Rezultati kažejo izrazit upad vrstne pestrosti, zlasti v zeliščni in grmovni plasti, ter umikanje rdečega bora, ki ga nadomeščajo bukev, graden, kostanj in smreka. Zastiranje mahov se je močno zmanjšalo, medtem ko sta orlova praprot in borovnica postali še dominantnejši. Fitoindikacija kaže na zmanjšano svetlobo v sestojih, več hranil in manjšo zakisanost tal kot posledico opustitve steljarjenja in kopičenja listnega opada. Analiza kaže, da poteka sekundarna sukcesija iz nekdanjih pionirskih borovih sestojev prek bolj ali manj dolgotrajnih stadijev mešanih gozdov gradna in domačega kostanja v smeri kisloljubnih bukovih gozdov, ki so se na ugodnejših rastiščih že uveljavili. Golovec tako danes zaznamujejo predvsem prehodni in različno napredovali sukcesijski stadiji mešanih gozdov.
Ključne besede: sekundarna sukcesija, kisloljubni gozdovi, vrstna pestrost, fitocenologija, rdeči bor, Pinus sylvestris, bukev, Fagus sylvatica, kostanj, Castanea sativa, Golovec
Objavljeno v DiRROS: 19.06.2026; Ogledov: 340; Prenosov: 286
Celotno besedilo (3,76 MB) |
8. |
9. Neevropski podlubniki kot novo tveganje za slovenske gozdoveLuka Capuder, Maarten De Groot, Simon Zidar, Barbara Piškur, Tine Hauptman, 2026, strokovni članek Ključne besede: podlubniki, karantenski škodljivi organizmi, gozdovi, pasti
Objavljeno v DiRROS: 12.06.2026; Ogledov: 242; Prenosov: 221
Celotno besedilo (1,89 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Lesna zaloga drevesnih in grmovnih vrst glede na višinske pasove v Sloveniji : primerjalna analiza in razvojne značilnostiAnže Martin Pintar, Andreja Ferreira, Gal Kušar, Mitja Skudnik, Luka Krajnc, 2026, izvirni znanstveni članek Povzetek: slovenski gozdovi spadajo med vrstno pestrejše, saj v njih raste kar 71 avtohtonih drevesnih vrst. navkljub veliki vrstni pestrosti slovenskih gozdov v lesni zalogi le teh s 60 % prevla-dujeta bukev (Fagus sylvatica) in navadna smreka (Picea abies). Lesna zaloga merskih dreves narašča z nadmorsko viši-no, tako ima zgornji višinski pas največjo lesno zalogo, in sicer 398 m3/ha. obratno od lesne zaloge merskih dreves in grmov se shannon-wienerjev indeks vrstne pestrosti z nadmorsko višino zmanjšuje. podobno je tudi pri shannon-wienerjevem indeksu vrstne pestrosti podmerskih dreves, s tem da je v ni-žinskem pasu nekoliko manjši. delež smreke v lesni zalogi merskih dreves se veča z nadmorsko višino. v nižinskem pasu (do 300 m) znaša 10,2 %, v najvišjem pa 49,4 %. bukev je v zadnjem obdobju postala najpogostejša drevesna vrsta v dele-žu lesne zaloge merskih in podmerskih drevesnih vrst, kar nakazuje tudi na prihodnje večanje lesne zaloge deleža mer-skih dreves bukve. v nižinskem in spodnjem višinskem pasu (nižjem od 700 m) je delež lesne zaloge podmerskih dreves: termofilnih listavcev – predvsem malega jesena (Fraxinus ornus), črnega gabra (Ostrya carpinifolia), tujerodne robinije (Robinia pseudoaccacia) in sencozdržnega belega gabra (Car-pinus betulus) precej večji od deleža lesne zaloge teh drevesnih vrst v lesni zalogi merskih dreves. v merski zalogi podmer-skih grmovnih vrst tako v celotni sloveniji kot tudi v vseh vi-šinskih pasovih prevladuje navadna leska (Corylus avellana), ta prav tako močno prevladuje v vseh višinskih pasovih – naj-večji delež ima v višinskem pasu od 700 do 1.000 m (91,3 %), najmanjšega pa v nižinskem pasu (61,9 %).
Ključne besede: nacionalna gozdna inventura, Slovenija, gozdovi, višinski pasovi, raznolikost, drevesne vrste, grmovne vrste, lesna zaloga
Objavljeno v DiRROS: 04.06.2026; Ogledov: 281; Prenosov: 258
Celotno besedilo (444,21 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
