Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (gozdnogospodarski na��rti) .

1 - 10 / 49
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Strateški načrti v gozdarstvu
Janez Zafran, Marko Kovač, 2022, predgovor, uvodnik, spremna beseda

Povzetek: Več najnovejših dokumentov EU naslavlja gozd in gozdarstvo. V njih je bila napovedana tudi izdelava strateških načrtov za gozdove na ravni države. V prispevku so prikazane postopkovne zahteve strateških načrtov in vsebinske teme, ki naj bi jih načrti naslavljali. V kratki analizi osnutkov gozdnogospodarskih načrtov za gozdnogospodarska območja smo ugotovili, da so osnutki načrtov izdelani v skladu z obstoječimi nacionalnimi pravili, ki bodo v prihodnosti verjetno dopolnjena. Prav tako so glavne naslovne vsebine ustrezale vsebinam številnih EU dokumentov. Več pomanjkljivosti smo ugotovili z vidika povezav med temami, opisov njihovih stanj, ciljev in ukrepov.
Ključne besede: EU strategija za gozdove, strateški načrti, postopkovni kriteriji, naslovne teme, konsistentnost, gozdnogospodarski načrti
Objavljeno v DiRROS: 01.01.2023; Ogledov: 211; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (228,27 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Hibridno sodelovanje zainteresirane javnosti v procesu obnove območnih gozdnogospodarskih in lovskoupravljavskih načrtov za obdobje 2021–2030
Aleš Poljanec, Matjaž Guček, Matija Stergar, Andreja Gregorič, Tina Simončič, Miha Marenče, Tjaša Baloh, Boris Rantaša, 2022, strokovni članek

Povzetek: V letih 2020, 2021 in 2022 je potekala obnova območnih gozdnogospodarskih in lovskoupravljavskih načrtov (v nadaljevanju območni načrti), ki bodo usmerjali razvoj slovenskih gozdov do leta 2030. Zaradi vse zahtevnejšega upravljanja gozdnih ekosistemov in usklajevanja številnih interesov je sodelovanje deležnikov v postopku priprave in sprejemanja območnih načrtov ključnega pomena. Pri tokratni obnovi območnih načrtov je bil velik poudarek ravno na vključevanju lastnikov gozdov in drugih deležnikov v proces izdelave in sprejemanja načrtov. Formalno določeno participacijo smo nadgradili z aktivnejšim vključevanjem zainteresirane javnosti prek številnih predstavitev, delavnic, anket in sestankov. V letih 2020 in 2021 je bilo tako v sklopu priprave območnih načrtov, poleg zbiranja pobud in javne razprave ter javne predstavitve načrtov, dodatno organiziranih 73 delavnic na regionalni in nacionalni ravni, na katerih je sodelovalo več kot dva tisoč udeležencev. Zaradi preprečevalnih ukrepov zaradi epidemije bolezni covid-19 je večina participativnih aktivnosti v letih 2020 in 2021 potekala v spletni obliki, kar je pospešilo digitalizacijo gozdarstva. Nastala so številna orodja za digitalno sodelovanje, in sicer od novih programskih rešitev na spletni strani do široke implementacije in uporabe orodij za digitalno sodelovanje. Rezultati participativnih aktivnosti so bili vgrajeni v osnutke območnih načrtov. Nadgradnja participativnega pristopa in vključevanje zainteresirane javnosti že v fazi priprave osnutkov območnih načrtov sta prispevala k večji usklajenosti gozdnogospodarskega in lovskoupravljavskega dela območnih načrtov, večji kakovosti in izvedljivosti načrtov ter usklajevanju ekonomskih, ekoloških in socialnih vidikov upravljanja z gozdnimi ekosistemi.
Ključne besede: gozdnogospodarski načrti območij, dolgoročni lovskoupravljavski načrti, participativno načrtovanje
Objavljeno v DiRROS: 22.12.2022; Ogledov: 76; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (630,18 KB)

3.
Slovenski gozdovi in gozdarstvo sta v krizi - kako naprej
Franc Perko, 2021, poljudni članek

Ključne besede: Slovenija, obnova gozdov, trajnostno gospodarjenje, lastniki gozdov, gozdnogospodarski načrti, gozdarstvo, gozdovi
Objavljeno v DiRROS: 26.10.2021; Ogledov: 642; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (469,47 KB)

4.
5.
Slovensko gozdnogospodarsko načrtovanje na razpotju : analiza sedanjega sistema : (drugi del)
Marko Kovač, 2018, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Študija je bila omejena na sistemsko analizo obstoječega gozdarskega načrtovalskega sistema, ki je pokazala, da ima sistem metodološke pomanjkljivosti, kot so neustreznost vsebin tipov načrtov, nepovezanost načrtov gozdnogospodarskih območij in enot ter nasprotne informacijske in komunikacijske tokove. Povezava med načrtom gozdnogospodarske enote in gojitvenimi načrti je tehnično korektna, vsebinska povezanost pa šibka. Na drugi strani je analiza kakovosti pokazala, da vsebine načrtov niso optimalne; šibka področja so rastišča, funkcije gozdov, analiza trajnosti, cilji, usmeritve in ukrepi. Študija kritično analizira še pomen dediščine idej, družbenih sistemov, politične pokrajine in nerešenih težav, tem, ki so vseskozi zelo zaznamovale razvoj sistema načrtovanja. V razpravi je prikazano, da ima večina evropskih držav bistveno enostavnejše in manj regulirane gozdarske načrtovalske sisteme, kot je slovenski. Hkrati študija navaja priporočila, kje iskati poenostavitve načrtovalskega sistema.
Ključne besede: gozdnogospodarski načrti, hierarhičnost, sistem gozdarskega načrtovanja, informacijski in komunikacijski tok, informacijska učinkovitost, dejavniki razvoja
Objavljeno v DiRROS: 30.09.2018; Ogledov: 2623; Prenosov: 575
.pdf Celotno besedilo (374,70 KB)

6.
Slovensko gozdnogospodarsko načrtovanje na razpotju : zgodovina gozdnogospodarskega načrtovanja : (prvi del)
Marko Kovač, 2018, strokovni članek

Povzetek: Prispevek se omejuje na oris razvoja sistema gozdnogospodarskega načrtovanja na ozemlju Slovenije. Zgodovinski pregled je pokazal, da so na ozemlju zdajšnje države začeli urejati gozdove zgodaj. Sprva je prevladovala nemška šola, proti koncu 19. stoletja pa se je začelo razvijati domače gozdarsko znanje, ki je temeljilo na zastornem, skupinsko postopnem in prebiralnem gospodarjenju. Vse do l. 1940 je bilo načrtovanje z vidika znanja in koncepta primerljivo s srednjeevropskim. Od leta 1945 do 1991, v času nedemokratičnega komunističnega sistema, je bilo gozdnogospodarsko načrtovanje del centralno planskega gospodarjenja. To gozdarsko načrtovanje je bilo relativno dobro razvito samo v delu, ki je zadeval pridobivanje in interpretacijo podatkov o gozdu, v preostalih delih, kot so organizacija načrtovanja, spoštovanje ekonomskih zakonitosti in način odločanja, pa je bilo nedemokratično in neracionalno. Zdajšnji sistem gozdnogospodarskega načrtovanja je še vedno v tranziciji. Medtem ko je bil sistem tehnološko in vsebinsko posodobljen, pa organizacija načrtovanja, informacijska in ekonomska racionalnost ter način odločanja še naprej odsevajo prejšnji družbeni red in čakajo na posodobitev.
Ključne besede: gozdnogospodarski načrti, zgodovinski pregled, sistem gozdarskega načrtovanja, nemška šola, tipi načrtov, domače znanje, družbeno-ekonomski sistem
Objavljeno v DiRROS: 30.09.2018; Ogledov: 2694; Prenosov: 645
.pdf Celotno besedilo (249,94 KB)

7.
Gozdnogospodarsko načrtovanje včeraj, danes, jutri
Marko Kovač, 2018, predgovor, uvodnik, spremna beseda

Ključne besede: gozdnogospodarski načrti, zgodovinski pregled
Objavljeno v DiRROS: 30.09.2018; Ogledov: 2650; Prenosov: 560
.pdf Celotno besedilo (47,44 KB)

8.
Komu vse so namenjeni gozdnogospodarski načrti?
Mitja Skudnik, 2018, predgovor, uvodnik, spremna beseda

Ključne besede: gozdnogospodarski načrti, namen
Objavljeno v DiRROS: 30.09.2018; Ogledov: 2569; Prenosov: 614
.pdf Celotno besedilo (47,44 KB)

9.
Oblikovanje optimalnih območnih gozdno gojitvenih strategij
Franc Gašperšič, 1983, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: gojenje gozdov, gozdnogospodarsko načrtovanje, območni gozdnogospodarski nčarti
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3222; Prenosov: 1437
.pdf Celotno besedilo (675,47 KB)

10.
Pokrajinski gospodarski načrt za trboveljski okraj, Občina Brežice
Jože Miklavžič, 1957, elaborat, predštudija, študija

Ključne besede: gozdnogospodarski načrti, Trbovlje
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2005; Prenosov: 928
.pdf Celotno besedilo (8,48 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.71 sek.
Na vrh