Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (gozdna tla) .

11 - 20 / 35
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
11.
Spreminjanje zgradbe gozda pod vplivom antropogenih motenj na primeru Obdravske Dobrave
Aleksander Golob, 1990, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: zgodovina gozda, steljarjenje, gozdna tla, zgradba gozdov
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4501; Prenosov: 1813
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

12.
Vpliv imisij na gozdna tla in korenine - pregled po literaturi
Marjan Zupančič, 1990, pregledni znanstveni članek

Ključne besede: korenine, pedologija, gozdna tla, monitoring
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3936; Prenosov: 1723
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

13.
Interakcije v mikorizosferi določajo dinamiko ogljika v ekosistemu bukovih gozdov
Tine Grebenc, Hojka Kraigher, 2009, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Zaloga ogljika v gozdnih tleh je največji bazen terestičnih zalog organskega ogljika, njegova dinamika pa je vezana na talne, predvsem simbiontske organizme. Med najpomembnejše simbionte v gozdnih tleh, tako po vrstni kot funkcionalni pestrosti, sodijo ektomikorizne glive. V gozdnih ekosistemih v Sloveniji, v katerih prevladuje bukev, smo na osnovi morfoloških in molekularnih znakov identificirali večje število mikoriznih gliv in nekatere nove na kratko opisali. Na osnovi številčnosti posameznega tipa ektomikorize smo prvič izračunali prispevek tipa (vrste glive) ektomikorize k neposrednemu skladiščenju ogljika v ektomikorizi in v tleh v zgornjih plasteh tal (do globine 20 cm). Podatke o ogljiku, shranjenem v ektomikorizi, smo primerjali z modeliranimi količinami celotnega ogljika v gozdnih tleh, shematsko prikazali povezave in tokove ogljika ter pomen ektomikorize za dinamiko ogljika v gozdnih ekosistemih z bukvijo.
Ključne besede: gozdna tla, bukev, Fagus sylvatica L., ektomikoriza, vrstna pestrost ektomikorize, funkcionalna pestrost ektomikorize, dinamika ogljika, ogljik v ektomikorizi
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4403; Prenosov: 1893
.pdf Celotno besedilo (654,33 KB)

14.
Atlas gozdnih tal Slovenije
Mihej Urbančič, Primož Simončič, Tomaž Prus, Lado Kutnar, 2005, strokovna monografija

Ključne besede: gozdna tla, pedologija, priročnik
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3531; Prenosov: 626
.pdf Celotno besedilo (10,99 MB)

15.
16.
17.
Vsebnost kovin v gozdnih tleh ter iglicah in listju gozdnega drevja na ploskvah 16 X 16 km mreže v Sloveniji
Polona Kalan, 1997, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: vsebnost kovin, gozdna tla, gozdno drevje, onesnaženost
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4026; Prenosov: 1807
.pdf Celotno besedilo (740,69 KB)

18.
19.
Tla in talna mezofavna v travniških in gozdnih ekosistemih na komenskem Krasu
Julijana Lebez Lozej, Mihej Urbančič, 1998, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: tla, gozdna tla, Kras, sukcesija, pedofavna, mezoartropodi, Komen, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4454; Prenosov: 1890
.pdf Celotno besedilo (1023,87 KB)

20.
Proučevanje pestrosti in rodovitnosti gozdnih rastišč na Sežansko-Komenskem Krasu
Mihej Urbančič, Franc Ferlin, Lado Kutnar, 1999, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Cilj raziskave je bil analizirati talne lastnosti, tla razvrstiti, oceniti rodovitnost rastišč in ugotoviti pestrost vegetacije v starejših (95 - 105 letnih) monokulturah črnega bora. Terenski del raziskave je potekal leta 1998 v gozdnogospodarski enoti Sežana na objektih Kobjeglava in Podgovec. Na vsakem objektu smo na 50 metrski mreži naključno izbrali po 15 raziskovalnih ploskev velikosti 20 Û 20 m. Sestoje na ploskvah smo pedološko, fitocenološko in prirastoslovno proučili. Pedološke preiskave so pokazale, da so se (po FAO-Unesco klasifikaciji) na apnencih in dolomitih razvili liti~ni in rendzični leptosoli, evtrični in kromični kambisoli ter kromični luvisoli. Značilna je velika mikrorastiščna pestrost talnih tipov. Deleži talnih tipov, globina tal ter površinska kamnitost oziroma skalovitost so dobri kazalniki rodovitnosti rastišč. Povezanost rodovitnostnih rangov, določenih na podlagi talnih spremenljivk, z rangi, določenimi na podlagi prirastoslovnih spremenljivk (srednje višine dominantnih dreves črnih borov) so po ploskvah razmeroma tesne (rS = 0,62 - 0,65**). V borovih sestojih, ki jih porašča realna antropogena združba Seslerio autumnalis-Pinetum nigrae Zupančič 1997 (nom. prov.), smo ugotovili naslednje potencialne rastlinske združbe: Ostryo-Quercetum pubescentis (HT. 1950) Trinajstia 1974, ki so slabše rodovitnosti, ter Seslerio autumnalis-Quercetum petraeae Poldini (1964) 1982 in Seslerio autumnalis-Carpinetum betuli Zupančič 1997 (nom. prov.), ki so boljše rodovitnosti.
Ključne besede: tla, gozdna tla, Kras, rodovitnost tal, rastnost sestoja, črni bor, Pinus nigra (Arnold.), talni tip, klasifikacija tal, Komensko-Sežanski Kras, realna vegetacija, potencialna vegetacija, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4530; Prenosov: 1882
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh