Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "ključne besede" (gozd) .

21 - 30 / 64
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
21.
22.
Bolezni in škodljivci sadik gozdnega drevja kot dejavnik kakovosti
Maja Jurc, 1996

Ključne besede: semenski sestoji, kvaliteta, gozd, seme, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2883; Prenosov: 1223
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

23.
Proučevanje zgradbe naravnih gorskih gozdov v Savinjskih Alpah
Jurij Diaci, 1995

Povzetek: Prispevek obravnava spremembe v zgradbi naravnih gorskih gozdov, ki nastajajo z naraščajočo nadmorsko višino. V obeh višinskih prerezih Dleskovške planote so zajeti značilni sestoji, od gorskega vegetacijskega pasu do gornje gozdne meje. Študija razkriva ekološko stabilnost ohranjenih gorskih gozdov ter njihovo visoko aktivnost pri oblikovanju notranjega in zunanjega okolja. Rezultati kažejo, da je posnemanje naravnih zgradb in regeneracijskih procesov pri negovanju gospodarskih gozdov nadvse smiselno in potrebno.
Ključne besede: naravni gozd, gorski gozd, zgradba sestoja, priraščanje sestoja, ekološka regeneracija gozda, mrtva lesna masa, Savinjske Alpe, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 3079; Prenosov: 1211
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

24.
Spremembe gozdne vegetacije kot posledica učinkovanja onesnaženega zraka
Ivan Smole, Lado Kutnar, 1995

Povzetek: Podan je pregled dosedanjega dela, prvih rezultatov raziskave in smernice za nadaljne delo. Dosedanja dognanja niso jasno potrdila domneve, da se pritalna vegetacija pod vplivom onesnaženega zraka tudi v naših gozdovih spreminja. V bodoče se bo raziskava razširila na večje število objektov, stanje pritalne vegetacije pa bomo spremljali v daljših časovnih presledkih kot doslej.
Ključne besede: gozd, pritalna vegetacija, floristična sestava, onesnaženost zraka, emisija, onesnaženost tal, sprememba vegetacije, kvalitativna analiza, rastščni dejavnik, srednja vrednost, Slovenija, Srednja Evropa
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2929; Prenosov: 1201
.pdf Celotno besedilo (324,77 KB)

25.
26.
27.
Vključevanje koncepta biotske pestrosti v prakso gojenja gozdov
Jurij Diaci, 2000

Povzetek: U~inkovit prenos koncepta biotske pestrosti v operativno delo z gozdom je mogo~ le na podlagi gozdarskega na~rtovanja. Sestavek opozarja na zapletenost koncepta biotske pestrosti in potrebo po vklju~evanju specialistov v na~rtovanje. Podaja kriti~en pogled na nekatere razlage biotske pestrosti. Namesto te`nje po maksimiranju biotske pestrosti kot alternativo predstavlja te`njo k potencialni naravni biotski pestrosti, pri ~emer izpostavlja pomen gozdnih rezervatov. Ohranjanje biotske pestrosti je uresni~ljivo s sonaravnim gospodarjenjem na celotni povr{ini gozdov; strategija delitve ekosistemov na varovalne in produktivne dolgoro~no ne more zaustaviti izumiranja vrst.
Ključne besede: gozd, gozdni rezervat, gospodarjenje z gozdom, gospodarski gozd, trajnostno gospodarjenje, gospodarjenje z gozdom, gojenje gozda, biotska pestrost, gozdarsko načrtovanje
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 3022; Prenosov: 1217
.pdf Celotno besedilo (942,76 KB)

28.
Načelo trajnosti v gozdarskem načrtovanju
Andrej Bončina, 2000

Povzetek: Trajnostno gospodarjenje z gozdovi lahko opi{emo z na~eli in kriteriji. Ohranitev biodiverzitete gozda je eno izmed temeljnih na~el. Glavna naloga gozdarskega na~rtovanja je organizirati mnogonamensko rabo gozdov, ki je skladna z ekolo{kimi zna~ilnostmi. Na~elo trajnosti je potrebno upo{tevati v vseh fazah na~rtovalnega procesa. Preverjanje trajnosti je sestavni del analize stanja in izhodi{~e za jasno dolo~itev gozdnogospodarskih problemov. Preverjanje sloni na indikatorjih, ki dobro pojasnjujejo kriterije trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, njihove vrednosti naj bodo dostopne in preverljive, hkrati pa naj sprotno odra`ajo spremembe pri gospodarjenju z gozdovi. Dejanske vrednosti indikatorjev lahko primerjamo z referen~nimi vrednostmi ali pa le spremljamo njihovo spreminjanje. Za uveljavitev na~ela trajnosti v gozdarskem na~rtovanju je pomembno, (1) da pri dolo~anju ciljev gospodarjenja sodelujejo lastniki in javnost, (2) da so opredeljeni cilji skladni z ekolo{kimi razmerami, (3) da gozdarsko na~rtovanje vklju~uje razli~na podro~ja (gojenje, spravilo itd.) ter (4) da je organizirano na razli~nih prostorskih ravneh. Opredeljujemo nekatere klju~ne probleme na~rtovanja trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji.
Ključne besede: gozd, gospodarjenje z gozdom, gospodarski gozd, trajnostno gospodarjenje, gospodarjenje z gozdom, kriterij gospodarjenja, biodiverziteta, gozdarsko načrtovanje
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 3133; Prenosov: 1213
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

29.
Primerjava strukture gozdnih sestojev in sestave rastlinskih vrst v pragozdu in gospodarskem gozdu ter presoja uporabnosti izsledkov za gozdarsko načrtovanje
Andrej Bončina, 2000

Povzetek: Avtor prikazuje izsledke primerjalne raziskave strukture gozdnih sestojev in rastlinske sestave v pragozdu Rajhenav in gospodarskem gozdu. V gospodarskem gozdu je mozai~nost horizontalne strukture bolj izrazita, {tevilo vrzeli in mladovij je ve~je, njihova povr{ina tudi ve~ja. V gospodarskem gozdu je ve~ kot za polovico ni`ja lesna zaloga, dele` debelega drevja in koli~ina mrtvega drevja sta ob~utno manj{a kot v pragozdu, drevesna sestava je pestrej{a, v pomladku uspeva ve~je {tevilo drevesnih vrst. Zeli{~na plast je bolje razvita v gospodarskem gozdu, kjer smo evidentirali ve~je {tevilo vrst, njihovo obiljeje v splo{nem tudi ve~je. V cikli~nem razvoju gozdnih sestojev od mladovij do debeljakov in pomlajencev se {tevilo in obilje vrst v zeli{~ni plasti pove~ujeta. Raziskava potrjuje, da je razmerje razvojnih faz gozda primeren kazalec za posredno ocenjevanje razli~nih kriterijev trajnostnega gospodarjenja z gozdovi.
Ključne besede: biotska pestrost, vrstna raznolikost, rastlinska raznovrstnost, gospodarski gozd, zgradba sestoja, horizontalna zgradba, pragozd, biodiverziteta, gozdarsko načrtovanje
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 3153; Prenosov: 1212
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

30.
Nekatere značilnosti biotske pestrosti živalstva slovenskih gozdov
Ivan Kos, 2000

Povzetek: Ve~ kot polovico slovenskega ozemlja pokriva gozd, ki je najpomembnej{a naravna dedi{~ina. Zaradi sonaravnega gospodarjenja je dobro ohranjen, z bogato razvitimi rastlinskimi in `ivalskimi zdru`bami. V njem prebiva ve~ina slovenskih `ivalskih vrst in njihovo pre`ivetje je odvisno od stanja gozda. Vrstno sestavo slabo poznamo, natan~neje so na posameznih mestih obdelane le nekatere `ivalske skupine, kot so sesalci (Mammalia), ptice (Aves), metulji (Lepidoptera), pajki (Aranea), strige (Chilopoda), oribatide (Oribatida), de`evniki (Lumbricidae) in druge. Rezultati teh obdelav ka`ejo na veliko alfa in gama diverziteto, ki ju razlagamo z ohranjenostjo gozdnih ekosistemov, dana{njo klimo, orografsko in reliefno razgibano pokrajino, heterogenostjo geolo{ke podlage in tal. Velika vrstna raznolikost nevreten~arjev in {tevilne endemne vrste posameznih manj{ih obmo~ij so posledica bli`ine refugijev v posameznih klimatskih obdobjih. Fragmentacija populacij v preteklosti je pogojevala polihotomno speciacijo. Biodiverziteta gozdnate krajine je ogro`enazaradi globalnih sprememb in poseganja ~loveka. Klimatska sprememba jenapomembnej{a globalna sprememba, ki spreminja osnovno vegetacijsko sestavo.^lovek negativno vpliva na biodiverziteto gozda s fragmentacijo gozda,pri ~emer so prizadete predvsem specializirane gozdne vrste. S selektivno se~njo in pomlajevanjem vpliva na osnovno vegetacijsko sestavo, razporeditev in dele`e posameznih razvojnih faz ter na koli~ino mrtve biomase.
Ključne besede: biotska pestrost, vrstna raznolikost, vrstna diverziteta, živalstvo, gozd, biogeografija, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2987; Prenosov: 1159
.pdf Celotno besedilo (1002,45 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh