Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (gozd) .

1 - 10 / 68
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
250 let načrtnega usmerjanja razvoja gozda in 135 let usmerjanja populacij prostoživečih živalskih vrst v Trnovskem gozdu
Edo Kozorog, Peter Razpet, 2023, strokovni članek

Povzetek: Pred 250-timi leti je bil narejen prvi gozdnogospodarski načrt za Trnovski gozd, ki je začetek načrtnega gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji. Že ob koncu 18. stoletja so takratni gozdnogospodarski načrti vsebovali tudi podatke za lovne vrste v Trnovskem gozdu. V prispevku je predstavljen razvoj ključnih živalskih in rastlinskih vrst v Trnovskem gozdu prek kazalnikov, ki so sestavni del gozdnogospodarskih načrtov. Iz prikaza izhaja, da je bil razvoj nekaterih vrst zelo dinamičen in soodvisen, na kar se je treba pri usmerjanju razvoja stalno prilagajati. Izpostavljena je tudi težava pomanjkljivih podatkov o stanju nekaterih, zlasti ogroženih vrst ter posledično nezanesljivih ocen vzročnih povezav.
Ključne besede: Trnovski gozd, gozdnogospodarsko načrtovanje, upravljanje z divjadjo, ogrožene vrste, Natura 2000
Objavljeno v DiRROS: 03.10.2023; Ogledov: 318; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

2.
Razpored gozdov v ljubljanski urbani krajini
Janez Pirnat, 1997, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: avtocesta, gozd, tipizacija krajine, urbana krajina
Objavljeno v DiRROS: 28.08.2023; Ogledov: 313; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

3.
Poskus merjenja vplivov ravninskih gozdov na krajevno klimo - primer obdravskih ravnic
Aleksander Golob, 1990, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: ravninski gozd, klimatska funkcija gozda, omejek, gozdni pas, veter, temperatura
Objavljeno v DiRROS: 28.08.2023; Ogledov: 292; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

4.
Kartiranje prednostnih gozdnih habitatnih tipov v območjih Nature 2000
Lado Kutnar, Anica Simčič, Valerija Babij, 2021, strokovni članek

Ključne besede: gozdni habitatni tipi, kartiranje, Natura 2000, obrečni gozd, javorov gozd
Objavljeno v DiRROS: 15.09.2022; Ogledov: 475; Prenosov: 261
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
6.
Go for Mura : upravljanje poplavnih gozdov v območjih Natura 2000 ob Muri
Špela Ambrožič, Gregor Božič, Maarten De Groot, Andreja Ferreira, Tatjana Gregorc, Marjana Hönigsfeld Adamič, Anže Japelj, Andrej Kapla, Marko Kovač, Štefan Kovač, Lado Kutnar, Tom Levanič, Boštjan Mali, Aleksander Marinšek, Zdenka Mazej, Nikica Ogris, Špela Planinšek, Mitja Skudnik, Gabrijela Triglav Brežnik, Saša Vochl, Al Vrezec, 2017, strokovna monografija

Povzetek: Vsebina publikacije na kratko povzema izsledke projekta Go for Mura. Predstavljeni so poplavni in močvirni gozdovi ob Muri, njihov pomen ter različni vidiki omenjenih gozdov, ki so bili raziskani tekom projekta. Predstavljene so ostale aktivnosti projekta .
Ključne besede: Natura 2000, gospodarjenje, poškodovanost gozdov, poplavni gozd, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 18.01.2021; Ogledov: 1532; Prenosov: 447
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

7.
Vplivni dejavniki poseka v zasebnih gozdovih Slovenije v obdobju 1995-2014
Domen Češarek, Andrej Ficko, Andrej Bončina, 2018, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Analizirali smo posek v zasebnih gozdovih Slovenije v obdobju 1995-2014. V raziskavo smo vključili odseke, ki so v popolni zasebni lasti (n = 16.234). Z multiplo linearno regresijo smo analizirali vpliv devetih naravnih, štirih gozdnogospodarskih in treh socioekonomskih spremenljivk na letni hektarski posek in srednje posekano drevo. Ugotovili smo, da z naraščanjem velikosti parcele in posesti narašča tudi povprečni letni posek, medtem ko se z večanjem števila (so)lastnikov v odseku, naklonom, oddaljenostjo od ceste in oddaljenostjo od naselja, potencialnim deležem smreke v odseku in deležem sukcesijskih stadijev v odseku posek zmanjšuje. Na višino poseka pozitivno vplivajo še: delež smreke v odseku, potencialna produkcijska sposobnost rastišča, razdalja od centroida odseka do najbližjega gozdnega roba, odprtost in delež bukve v odseku. Na srednje odkazano drevo najbolj pozitivno vpliva potencialna produkcijska sposobnost rastišča, najbolj negativno pa oddaljenost od ceste.
Ključne besede: gospodarjenje z gozdovi, posek, zasebni gozd, razdrobljenost posesti
Objavljeno v DiRROS: 07.09.2018; Ogledov: 4652; Prenosov: 3111
.pdf Celotno besedilo (5,40 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Ocenjevanje razlik v fenološkem razvoju dreves v nižinskem poplavnem gozdu na podlagi satelitskih posnetkov
David Hladnik, 2018, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Na območju Krakovskega pragozdnega rezervata smo ocenjevali fenološke razlike prevladujočih drevesnih vrst na podlagi satelitskih posnetkov Sentinel-2. Ocenili smo vrednosti normiranega diferencialnega vegetacijskega indeksa NDVI v obdobju med 29. marcem in 5. oktobrom 2017. Razlike v fenološkem razvoju doba, belega gabra in črne jelše smo potrdili s štirimi zaporednimi satelitskimi posnetki v aprilu in maju. Ocene NDVI iz tretje dekade aprila, druge in tretje dekade v maju 2017 je bilo mogoče uporabiti za razlikovanje razvoja najzgodnej- šega olistanja belega gabra, kasnejšega olistanja doba in in poznega končnega olistanja črne jelše. S primerjavo vzorčnih ploskev v dobovih sestojih je mogoče sklepati o mikrorastiščnih razlikah, ki vplivajo tudi na oceno vegetacijskih indeksov.
Ključne besede: fenološki razvoj dreves, NDVI, Sentinel-2, Krakovski gozd
Objavljeno v DiRROS: 22.05.2018; Ogledov: 3301; Prenosov: 726
.pdf Celotno besedilo (428,57 KB)

9.
Problematika naravnega pomlajevanja avtohtonih drevesnih vrst v poplavnih gozdovih ob reki Muri
Aleksander Marinšek, Lado Kutnar, Danilo Belak, Boštjan Mali, 2018, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Obnova nižinskih poplavnih gozdov ob Muri je pomembna tako iz vidika trajnosti in gospodarjenja z gozdovi kot tudi vidika varstva narave. Problematiko naravnega pomlajevanja smo obravnavali v dveh večjih strnjenih predelih ob reki Muri, v Murski šumi in Gornji Bistrici, s skupno površino okrog 600 hektarjev. Analizirali smo pomlajevanje drevesnih vrst v različnih habitatnih tipih gozdov, ki so uvrščeni v območje Natura 2000. V habitatnem tipu 91E0* Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja smo ločeno obravnavali dva podtipa (belovrbovje in črnojelševje), ki se ločita po rastiščno-ekoloških in sestojnih značilnostih. Znotraj habitatnega tipa 91F0 Poplavni hrastovo-jesenovo-brestovi gozdovi vzdolž velikih rek pa smo izločili bolj vlažne, pogosteje poplavljene sestoje od manj vlažnih, ki ponekod že kažejo težnjo k habitatnemu tipu 91L0 Ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi. Za analizo pojavljanja drevesnih vrst v zeliščni in grmovni plasti smo uporabili metodo fitocenoloških popisov in metodo popisovanja mladja. Metodi sta dali razmeroma primerljive rezultate. Z metodo fitocenoloških popisov smo po posameznih habitatnih tipih v povprečju zajeli več drevesnih vrst kot z metodo popisovanja mladja. V vseh tipih oz. podtipih smo v zeliščni in grmovni plasti ugotovili razmeroma majhen delež nosilnih in ciljnih drevesnih vrst. Težave naravne obnove gozdov so v veliki meri posledica neustreznega gospodarjenja v preteklosti, spremembe rastiščnih in hidroloških razmer, povečane gostote divjadi in objedanja pomladka drevesnih vrst, razraščanja invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst in zdravstvenih težav ključnih drevesnih vrst. Ugotavljamo, da razvoj vseh obravnavanih tipov gozdov praviloma ne gre v smeri naravne drevesne sestave in v smeri ugodnega stanja ohranjenosti habitatnih tipov (Natura 2000). Ciljno in čim bolj naravno drevesno sestavo v gozdovih ob Muri bomo dosegli le z aktivnim pristopom, ki bo poleg naravne obnove v veliki meri vključeval tudi umetno obnovo z rastiščem ustreznimi drevesnimi vrstami.
Ključne besede: poplavni gozd, nižinski gozd, naravna obnova, pomlajevanje, stanje ohranjenosti, gozdni habitatni tip, Natura 2000
Objavljeno v DiRROS: 16.04.2018; Ogledov: 3843; Prenosov: 806
.pdf Celotno besedilo (354,73 KB)

10.
Vpliv talnih lastnosti na pojavljanje zemeljskih plazov v Sloveniji
Črt Šuštar, Milan Kobal, 2018, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Na podlagi baze Uprave RS za zaščito in reševanje smo analizirali, kako različni talni dejavniki (globina, organska snov, tekstura, sposobnost tal za zadrževanje vode ter razred/tip tal) vplivajo na pojavljanje zemeljskih plazov v Sloveniji. Sloje smo analizirali v programskem okolju GIS. Na osnovi statističnega %2 testa homogenosti smo ugotovili statistično značilen vpliv vseh talnih lastnosti, vključenih v analizo. Glede na globino tal se plazovi statistično značilno pogosteje od pričakovanega pojavljajo na tleh, globine 0%70 cm, glede na povprečno organsko snov gornjega horizonta tal na slabo in srednje humoznih tleh, glede na teksturo tal v razredih srednje težkih ter srednje težkih in težkih tal, glede na efektivno poljsko kapaciteto pa v srednjem razredu (80%150 mm). V primeru talnih tipov smo ugotovili, da je matična podlaga eden izmed glavnih vplivnih dejavnikov. V prihodnje predlagamo uporabo analiziranih talnih dejavnikov pri izdelavi kart verjetnosti za pojavljanje zemeljskih plazov, ki bi bile podlaga za izločanje varovalnih gozdov, ki ščitijo pred zemeljskimi plazovi.
Ključne besede: zemeljski plazovi, varovalni gozd, talni dejavniki, kataster zemeljskih plazov, pedološka karta
Objavljeno v DiRROS: 13.02.2018; Ogledov: 3603; Prenosov: 723
.pdf Celotno besedilo (613,59 KB)

Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh