Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (gospodarjenje z gozdovi) .

31 - 40 / 58
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
31.
Živeti s podlubniki : trajnostno upravljanje gozdov v Evropi
Maja Jurc, 2020, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Gozdovi pokrivajo več kot 31 odstotkov kopnega, evropski gozdovi, skupaj z ruskimi, pa 44,3 odstotka površine Evrazije. Že stoletja gozdovi zagotavljajo človeštvu bistvene ekosistemske storitve in ekonomske dobičke. Vrednosti gozdov vedno bolj ogrožajo ekstremni dogodki, kot so suša, orkanski veter ter podlubniki. Prav tako so nekatere prejšnje prakse upravljanja z gozdovi pomembno povečale njihovo ranljivost. Tako so v minulem stoletju zaradi relativno hitre rasti in dobrih lastnosti lesa sadili navadno smreko (Picea abies) v monokulturah v nižinskih območjih, zunaj njenega naravnega areala. Nastala so velika območja tako imenovanih sekundarnih gozdov, v katerih pešajo zdravje, vitalnost in odpornost smreke in njeni sestoji so izredno občutljivi za številne motnje, med katerimi so najpomembnejši smrekovi podlubniki (predvsem Ips typographus). Namen prispevka je pomoč nacionalnim oblikovalcem politik razumeti zapletene vloge, ki jih imajo podlubniki v gozdovih, in predstaviti najpomembnejše znanstvene podlage za gozdno politiko in različne možnosti upravljanja s podlubniki v evropskih gozdovih.
Ključne besede: podlubniki, gozdovi, trajnostno gospodarjenje, strategije, ukrepi, Evropa
Objavljeno v DiRROS: 14.11.2020; Ogledov: 1569; Prenosov: 442
.pdf Celotno besedilo (364,16 KB)

32.
33.
34.
Klimatske spremembe in gozd
2019, zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci

Ključne besede: gozdarstvo, gospodarjenje z gozdovi, agrometeorologija
Objavljeno v DiRROS: 07.06.2019; Ogledov: 3106; Prenosov: 1089
.pdf Celotno besedilo (4,09 MB)

35.
Strokovna izhodišča za gospodarjenje z gozdovi
Jože Falkner, 2019, strokovni članek

Ključne besede: gospodarjenje z gozdovi, strokovna izhodišča
Objavljeno v DiRROS: 23.04.2019; Ogledov: 2789; Prenosov: 736
.pdf Celotno besedilo (60,28 KB)

36.
Mnenje prebivalcev Slovenije o pomenu gozdov in gozdarstva
Tina Simončič, Andrej Bončina, 2018, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Namen raziskave je ugotoviti mnenje slovenske javnosti o pomenu gozdov in gospodarjenju z gozdovi in pri tem preveriti, pri katerih vsebinah so mnenja lastnikov in nelastnikov gozdov različna. Anketirali smo 1014 naključno izbranih polnoletnih državljanov RS proporcionalno glede na statistične regije. Vprašalnik je obsegal 10 sklopov ter 74 trditev zaprtega tipa s petstopenjsko Likertovo lestvico. Za prebivalce Slovenije so najpomembnejše okoljske funkcije, sledijo lesnoprizvodna in zaščitna funkcija, socialne funkcije, najmanj pomembni sta nabiralništvo in lovnogospodarska funkcija. Več kot 90 % anketiranih meni, da so gozdovi hkrati pomembni za različne funkcije. 74 % javnosti podpira prost dostop v gozdove, 60 % pa pravico prebivalcev do nabiranja gozdnih sadežev. Največ anketiranih meni, da naj država nameni več sredstev za okoljske funkcije. Z diskriminantno analizo smo ugotovili, da na razvrščanje na lastnike in nelastnike najbolj vplivajo mnenja o prostem dostopu do gozda in pomenu gozdov za rekreacijo.
Ključne besede: gospodarjenje z gozdovi, funkcije gozdov, javna anketa, vrednost gozdov, gozdarska politika, nelastniki gozdov, lastniki gozdov
Objavljeno v DiRROS: 04.02.2019; Ogledov: 5554; Prenosov: 3361
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

37.
Vplivni dejavniki poseka v zasebnih gozdovih Slovenije v obdobju 1995-2014
Domen Češarek, Andrej Ficko, Andrej Bončina, 2018, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Analizirali smo posek v zasebnih gozdovih Slovenije v obdobju 1995-2014. V raziskavo smo vključili odseke, ki so v popolni zasebni lasti (n = 16.234). Z multiplo linearno regresijo smo analizirali vpliv devetih naravnih, štirih gozdnogospodarskih in treh socioekonomskih spremenljivk na letni hektarski posek in srednje posekano drevo. Ugotovili smo, da z naraščanjem velikosti parcele in posesti narašča tudi povprečni letni posek, medtem ko se z večanjem števila (so)lastnikov v odseku, naklonom, oddaljenostjo od ceste in oddaljenostjo od naselja, potencialnim deležem smreke v odseku in deležem sukcesijskih stadijev v odseku posek zmanjšuje. Na višino poseka pozitivno vplivajo še: delež smreke v odseku, potencialna produkcijska sposobnost rastišča, razdalja od centroida odseka do najbližjega gozdnega roba, odprtost in delež bukve v odseku. Na srednje odkazano drevo najbolj pozitivno vpliva potencialna produkcijska sposobnost rastišča, najbolj negativno pa oddaljenost od ceste.
Ključne besede: gospodarjenje z gozdovi, posek, zasebni gozd, razdrobljenost posesti
Objavljeno v DiRROS: 07.09.2018; Ogledov: 4652; Prenosov: 3111
.pdf Celotno besedilo (5,40 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

38.
Združenje večjih gozdnih posesti : kratka predstavitev za strokovno javnost
Staš Javornik, Aleš Kadunc, 2018, poljudni članek

Ključne besede: gozdarstvo, gozdne posesti, lastniki gozdov, gospodarjenje z gozdovi
Objavljeno v DiRROS: 20.06.2018; Ogledov: 3328; Prenosov: 678
.pdf Celotno besedilo (202,05 KB)

39.
Razmerja med funkcijami gozdov z vidika omejitev pri opravljanju gozdnih del
Boštjan Košir, Janez Krč, 1994, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: gozdarstvo, gospodarjenje z gozdovi, funkcije gozda
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4202; Prenosov: 1782
.pdf Celotno besedilo (3,20 MB)

40.
Spremembe lastninske strukture gozdov zaradi denacionalizacije in njihove gozdnogospodarske posledice
Iztok Winkler, Mirko Medved, 1994, izvirni znanstveni članek

Povzetek: S političnimi in gospodarskimi spremembami po l. 1990 se v Sloveniji spreminja lastninska struktura. Za gozdove je zlasti pomemben proces denacionalizacije po II. svetovni vojni podržavljenih gozdov. Dosedanja raziskovanja kažejo, da je povprečna velikost vrnjene zasebne gozdne posesti 30 ha, vendar jo bodo v povprečju dobili 3 dediči. 40% denacionalizacijskih upravičencev oz. njihovih dedičev doslej ni imelo gozdov. Z denacionalizacijo se bo sicer povečalo število lastnikov gozdov, povprečna zasebna gozdna posest pa le malo. Polovica denacionalizacijskih upravičencev in dedičev je nekmetov
Ključne besede: denacionalizacija, zasebni gozdovi, lastniki, gospodarjenje, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4318; Prenosov: 1798
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh