1. |
2. Europa come modo di abitare : Conferenza internazionale2025, ni določena Ključne besede: filozofija, fenomenologija, Evropa, prebivanje, družbenost, skupnost, interdisciplinarnost, mednarodna posvetovanja, zborniki
Objavljeno v DiRROS: 10.06.2025; Ogledov: 828; Prenosov: 269
 Celotno besedilo (1,99 MB) |
3. Fenomenološka psihopatologija in fenomenologija zlorabeZmago Švajncer Vrečko, 2023, znanstvena monografija Povzetek: V monografiji Fenomenološka psihopatologija in fenomenologija zlorabe se Zmago Švajncer Vrečko loteva dveh različnih področij, in sicer: fenomenološke psihopatologije, ki se osredotoča na dismorfno telesno motnjo, in fenomenologije zlorabe, ki jo zasnuje zlasti v povezavi z dementnimi osebami in duhovno zlorabo. Obe temi povezuje poskus, da bi v interdisciplinarni pristop vključili filozofsko perspektivo, ki v prevladujočih psiholoških obravnavah običajno ni upoštevana. Pri obeh temah monografije se srečujemo z nujnostjo, da psihologija in psihiatrija razširita svoj empirično znanstveni pristop s poglobljenim razmislekom, kako razumeti človeka v raznolikosti njegovih razsežnosti. Avtor v drugem delu ugotavlja, da se v odnosu do dementnih oseb premalo upošteva prvoosebno izkustvo, kar povečuje možnost zlorab njihovega dostojanstva. Podobno kot fenomenološki pristop k telesu je potreben fenomenološki pristop k duhovnosti. Ideje so podkrepljene s spoznanji, do katerih je avtor prišel pri svojem terapevtskem delu po inovativni metodi relacijske družinske terapije. V teme, ki jih večinoma obvladajo empirične znanosti, vnese avtor globlji filozofski oz. fenomenološki razmislek, ki bi omogočil resnično interdisciplinarnost. Monografija pomembno prispeva k napredku interdisciplinarnega študija relacijsko družinske paradigme, psihologije, psihiatrije, fenomenologije utelešenosti, fenomenološke psihopatologije, filozofije duhovnosti, estetike, teologije in okoljske etike.
Ključne besede: fenomenologija, zlorabe, psihopatologija
Objavljeno v DiRROS: 19.03.2025; Ogledov: 1092; Prenosov: 394
Celotno besedilo (5,62 MB) |
4. |
5. O dveh fizikah : Utelešena formalnost matematičnih znanostiIzak Hudnik Zajec, 2023, pregledni znanstveni članek Povzetek: V prispevku kritično ovrednotim osnovne predpostavke fenomenološke interpretacije znanstvene revolucije v delih Edmunda Husserla in Martina Heideggra. Ob razkritju nasprotij med intelektualnimi vodili antične teorije števil in mešanih znanosti, na eni strani, ter novoveške algebre in mehanike, na drugi strani, izpostavim vlogo novonastalega simbolnega mišljenja, ki jo omenjena fenomenologa zanemarjata kot posledico, in ne kot vzrok, znanstvene revolucije. Z mislijo Jacoba Kleina nato oblikujem alternativno razumevanje znanstvenega mišljenja, ki v ospredje postavi t. i. simbolno delujočo abstrakcijo matematično-fizikalnih pojmov. Ti se ob zaprtju v lastne strukturne odnose oddaljijo od neposrednih materialnih interpretacij in s tem omogočijo kompleksnejše mišljenje izvora znanstvenih idealizacij. Slednje izpeljem v tesni navezavi na pojem simbolnega vedênja pri Mauriceu Merleau-Pontyju in obenem izoblikujem nastavek za teorijo utelešene znanstvene zaznave.
Ključne besede: fenomenologija znanosti, idealizacija, simbolizacija
Objavljeno v DiRROS: 23.10.2024; Ogledov: 714; Prenosov: 253
Celotno besedilo (469,20 KB) |
6. Spektakel in čas v sodobni filozofijiDario Vuger, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: S pomočjo zgodovinske in fenomenološke analize želimo v pričujoči študiji centralizirati raziskovanje fenomena spektakla kot pomembnega predmeta sodobne filozofije. Pojem spektakla proučujemo na podlagi zgodovinskega razvoja modernega pojmovanja časa kot enega izmed osrednjih vprašanj sodobne filozofije ter tudi kot osrednjega pojma za razumevanje sodobne znanosti, kulture in družbe kot celote. Znotraj sodobne kontinentalne filozofske tradicije je namreč koncept časa tesno povezan s pojmi prisotnosti, percepcije in mediacije. Filozofska razprava med Henrijem Bergsonom in Albertom Einsteinom je pojma spektakel in čas pripeljala v neposredno povezavo kot del novega konceptualnega okvira sodobne filozofije. Tedaj se je prvič pokazalo, da ima znanost bistveno vrednost za konstrukcijo sodobnega življenja. Nadaljnjemu razvoju sledimo z razpiranjem filozofskega in kibernetičnega okvira za vzpostavitev filozofskega odnosa do spektakla kot enega izmed temeljnih fenomenov sodobnega življenja. Pri razpravljanju upoštevamo metodologijo, kakršna je prikazana v filozofiji Martina Heideggra. Prefiguracijo določene teorije spektakla nazadnje zasnujemo z razmislekom o prelomni kritiki kibernetike pri Gilbertu Simondonu
Ključne besede: spektakel, čas, kibernetika, vizualizacija, fenomenologija, teorija medijev
Objavljeno v DiRROS: 23.10.2024; Ogledov: 799; Prenosov: 273
Celotno besedilo (368,72 KB) |
