1. Zadovoljstvo pacientov z dostopnostjo zdravstvenih storitev v obdobju epidemije covid-19 : opisna raziskavaAna Plahuta, Sanja Skrt, Julija Jazbec, Mirko Prosen, Sabina Ličen, 2022, original scientific article Abstract: Uvod: Hitro širjenje nove vrste koronavirusa (SARS-CoV-2) in visoko število hospitalizacij sta ustavila javno življenje na globalni ravni. Zaradi omejevanja gibanja v času pandemije je prišlo do omejitev obiskovanja zdravstvenih ustanov in izvajanja neposrednega zdravstvenega varstva. Namen raziskave je bil ugotoviti zadovoljstvo pacientov z dostopnostjo do zdravstvenih storitev v času epidemije covida-19 v Sloveniji. Metode: Uporabljena je bila opisna neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja. Merski instrument je predstavljal spletni vprašalnik, ki ga je med decembrom 2020 in februarjem 2021 izpolnilo 226 oseb. Uporabljen je bil priložnostni vzorec odraslih oseb. Podatki so bili analizirani z opisno statistiko ter neparametričnim Mann-Whitneyjevim U-testom in Kruskal-Wallisovim testom. Rezultati: Anketiranci najbolj cenijo prijazen in spoštljiv odnos zdravstvenih delavcev ter razpoložljivost za hitro pomoč. Negativno ocenjujejo telefonsko nedosegljivost, čakanje v čakalnicah ter kratek čas obravnave pri zdravniku. Rezultati nakazujejo manjšo stopnjo zadovoljstva z dostopnostjo zdravstvenih storitev v času epidemije covida-19 (Me = 86,50). Rezultati kažejo pozitivno stališče moških o dostopnosti zdravstvenih storitev (U = 1297,5, p < 0,05), med ostalimi skupinami ni bilo statistično pomembnih razlik (p < 0,05). Diskusija in zaključek: Ugotovite kažejo, da se v času od pojava virusa SARS-CoV-2 v Sloveniji zaupanje do zdravstva in zdravstvenih storitev in njuna dostopnost nista izrazito spremenila. Ponekod po svetu se je v tem času še dodatno razvilo področje telemedicine, ki jo je treba tudi v Sloveniji bolj uveljaviti. V prihodnje je smiselno raziskati, kako je epidemija vplivala na psihofizično zdravje ljudi v naši državi.
Keywords: zadovoljstvo uporabnikov, zdravstveni sistem, zdravstveni delavci, epidemija, SARS-CoV-2
Published in DiRROS: 28.01.2026; Views: 376; Downloads: 219
 Link to file
This document has many files! More... |
2. |
3. |
4. Kako bo država pomagala lastnikom gozdov, ki imajo izpad dohodka zaradi epidemije COVID-19Nike Krajnc, 2020, professional article Keywords: gozdovi, gozdarstvo, epidemija, Covid-19, lastniki gozdov, sanitarna sečnja, finančno nadomestilo, odkup lesa
Published in DiRROS: 11.12.2024; Views: 936; Downloads: 356
 Full text (1,87 MB) |
5. Kmetijska in gozdarska tehnika v času pandemijeMarjan Dolenšek, Robert Jerončič, 2020, professional article Keywords: gozdovi, gozdarstvo, epidemija, Covid-19, kmetijska tehnika, gozdarska tehnika, kmetijstvo, registracija motornih vozil, varnost pri delu
Published in DiRROS: 11.12.2024; Views: 1077; Downloads: 353
Full text (1,87 MB) |
6. Incidenca raka v prvem letu epidemije covida-19Vesna Zadnik, Tina Žagar, Nika Bric, Mojca Birk, Amela Duratović Konjević, Ana Mihor, Katarina Lokar, Sonja Tomšič, 2023, professional article Abstract: Uvod: Število novih diagnoz raka (incidenca) se v Sloveniji v zadnjem desetletju povečuje za povprečno 1,6 % na leto. V letu 2020, prvem letu omejitvenih ukrepov zaradi epidemije covida19, smo s platformo OnKOvid predvideli 3–8-odstotni padec novih diagnoz raka. Namen je predstaviti uradno incidenco raka za Slovenijo za leto 2020 in ugotoviti, kolikšen je bil dejansko manko novih diagnoz raka. Metode: V Registru raka Republike Slovenije smo v skladu z mednarodnimi pravili registrirali vse nove primere raka pri prebivalcih s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Primerjali smo jih z registrirano incidenco za 2019, modelno incidenco za 2020, preliminarnimi rezultati OnKovida in dostopnimi rezultati incidence iz registrov raka iz drugih držav. Rezultati: V letu 2020 je za rakom zbolelo 15.096 oseb v Sloveniji (7.034 žensk, 8.002 moška). Glede na modelno oceno incidence za leto 2020 gre za manko 1.854 oseb (10,9 %; 11,6 % žensk, 10,4 % moških). Pri tem je za 10,5 % manj ugotovljenih rakov v omejenem stadiju, najbolj izrazito v starosti 50–69 let (za 13,2 %). Upad je primerljiv s poročili iz Anglije, ZDA in Kanade ter deloma večji kot na Škotskem in Švedskem. Najbolj izrazit upad novih diagnoz raka ugotavljamo pri nemelanomskem kožnem raku (23 %, najbolj po 50. letu), raku prostate (15,9 %, najbolj v omejenem stadiju), pljučnem raku (8,9 %, 60–64 let, v razširjenem stadiju), raku dojk (8,3 %, 45–64 let), ne-Hodgkinovem limfomu (9 %) in levkemijah (11,6 %). Pri kožnem melanomu, raku debelega črevesa in danke ni bilo primanjkljaja. Zaključek: Upad incidence raka v letu 2020 gre verjetno na račun omejitvenih ukrepov, reorganizacije zdravstva in z zdravjem povezanega vedenja med epidemijo covida-19, beležijo jo v več državah. Med epidemijami je potrebno nemoteno izvajanje onkologije.
Keywords: rak, incidenca, register raka, epidemija, covid-19
Published in DiRROS: 26.02.2024; Views: 2073; Downloads: 523
Full text (301,68 KB) |
7. |
8. Lastnikom gozdov svetujemo : ne sekajte, če ni nujnoNike Krajnc, Špela Ščap, 2020, professional article Keywords: sečnja, gozdovi, les, gozdno lesni sortimenti, gozdarstvo, Covid 19, epidemija, trgovanje
Published in DiRROS: 16.09.2022; Views: 1797; Downloads: 564
Full text (1,97 MB) |
9. |
10. |
