Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in
Research data

Options:
  Reset

Query: "keywords" (ekosistemske storitve) .

1 - 9 / 9
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Ohranjanje in trajnostna raba ekosistemskih storitev na kraških območjih
Aleksander Golob, 2019

Abstract: V prispevku so opisane glavne značilnosti kraških območij, ki so bile v projektu Interreg ECO KARST spoznane kot najpomembnejše za trajnostni razvoj na lokalni ravni. Poleg storitev, ki jih opravljajo kraški ekosistemi pri ohranjanju biotske raznovrstnosti, blaženju naravnih tveganj, oskrbi s pitno vodo, kmetijskimi in gozdnimi proizvodi ter omogočanju razvoja trajnostnega turizma, so obravnavani tudi programi za izobraževanje in ozaveščanje na področju okolja in naravi prijaznega podjetništva ter pristopi za izboljšanje upravljanja na zavarovanih kraških območjih. Za doseganje optimalnih učinkov vsakega od naštetih ključnih strateških področij trajnostnega razvoja so opisane smernice za potrebno ravnanje ključnih deležnikov na lokalni in nacionalni ravni. Navedene so tudi aktivnosti nadaljnjega sodelovanja petnajstih partnerjev projekta iz devetih držav, ki so potrebne za doseganje trajnosti rezultatov projekta.
Keywords: kraška območja, ekosistemske storitve, strategija za trajnostni razvoj, biotska raznovrstnost, zavarovana območja, naravi prijazno podjetništvo, Interreg
DiRROS - Published: 08.08.2019; Views: 2096; Downloads: 694
.pdf Fulltext (1,01 MB)

2.
Gozd v Valvasorjevi Slavi vojvodine kranjske
Gregor Torkar, Špela Hrast, 2017

Abstract: Z gozdom povezujemo veliko število vlog in funkcij, ki se lahko s časom in prostorom spreminjajo ter tako nosijo pomembne informacije o dojemanju in odnosu do gozda tako posameznika kot družbe. Analizirali smo Valvasorjevo prepoznavanje vlog in funkcij gozda preko vsebinske analize Slave vojvodine Kranjske. Ugotovili smo, da lahko v njej prepoznamo enajst od sedemnajstih različnih funkcij gozda, kar priča o avtorjevem širokem dojemanju gozdov. Valvasorju lahko pripišemo tudi dobro prepoznavanje vrstne pestrosti gozdov Kranjske. Prepoznamo lahko 25 različnih lesnatih rastlin, pri čemer so najpogosteje omenjeni predstavniki rodov bukve, smreke, hrasta, kostanja in jelke. Omenja tudi 78 različnih gozdnih vrst ali skupin živali. Pri tem nevretenčarjem pripisuje manjšo pomembnost kot vretenčarjem. Vendar mu niso enako pomembni vsi vretenčarji, ampak predvsem predstavniki ptic in sesalcev, ki jih povezuje z lovom ali lepim petjem.
Keywords: ekosistemske storitve, vrstna pestrost, funkcije gozdov, vloge gozdov, Slava vojvodine Kranjske
DiRROS - Published: 25.10.2017; Views: 3679; Downloads: 1784
.pdf Fulltext (614,36 KB)

3.
4.
Izobraževalna in turistična vloga gozdov za trajnostni razvoj
Jože Prah, 2019

Keywords: turizem, gozdarstvo, funkcije gozdov, ekosistemske storitve
DiRROS - Published: 20.12.2019; Views: 1622; Downloads: 451
.pdf Fulltext (137,08 KB)

5.
Ekosistemske storitve urbanih gozdov za rezervni vodni vir
Erika Kozamernik, Urša Vilhar, 2020

Abstract: Gozdovi s svojimi ekosistemskimi storitvami pomembno prispevajo k varovanju vodnih virov, posebno v urbanih okoljih. V članku predstavljamo metodologijo za oceno ekosistemskih storitev urbanih gozdov za varovanje rezervnega vodnega vira, pri čemer je to prva tovrstna neekonomska ocena. Da bi lahko primerjali ekosistemske storitve gozdov za varovanje vodnih virov z drugimi rabami tal, smo za vodozbirno zaledje rezervnega vodnega vira izbrali kazalnike za ohranjanje kakovosti voda, uravnavanje količine voda in zmanjševanje onesnaženosti zraka za urbane gozdove in druge rabe tal v študijskem območju. Za vsak kazalnik smo izračunali relativni prispevek posamezne rabe tal k ekosistemski storitvi varovanja vodnih virov, in sicer za (1) kmetijska zemljišča, (2) travniki in opuščena kmetijska zemljišča, (3) urbani gozd, (4) mokrišča, močvirja in poplavne ravnice ter (5) pozidano zemljišče. Ugotovili smo, da urbani gozdovi v znatno večji meri prispevajo k ekosistemski storitvi varovanja vodnih virov kot druge rabe tal. Največji prispevek urbanih gozdov je bil ugotovljen pri ohranjanju kakovosti voda ter zmanjševanju onesnaženosti zraka, kjer so kazalniki znatno višji kot za travnike ali kmetijska zemljišča. Prav tako je bil ugotovljen velik prispevek urbanih gozdov k uravnavanju količine voda, ki pa je bil višji za mokrišča, močvirja in poplavne ravnice. K ekosistemskim storitvam varovanja vodnih virov je glede na izbrane kazalnike največji skupni relativni prispevek urbanih gozdov (2,4), katerim sledijo travniki in opuščena kmetijska zemljišča (1,6). Mokrišča, močvirja oziroma poplavne ravnice (1,3) prispevajo podobno kot kmetijska zemljišča (1,2). Najmanjši relativni skupni relativni prispevek pa smo ugotovili za pozidane površine (0,0). Glede na velik prispevek urbanih gozdov k ekosistemski storitvi varovanja vodnih virov v primerjavi z drugimi rabami tal bi bilo smiselno njihov delež ohraniti ali v II. in III. vodovarstvenem območju celo povečati. Vsekakor pa bi bilo priporočljivo omejiti širjenje urbanizacije ter druge človekove dejavnosti, ki ogrožajo vodne vire.
Keywords: urbani gozdovi, ekosistemske storitve, oskrba s pitno vodo, raba tal, zelena infrastruktura
DiRROS - Published: 02.05.2020; Views: 1580; Downloads: 497
.pdf Fulltext (573,97 KB)

6.
7.
8.
9.
Farmers' preferences for result-based schemes for grassland conservation in Slovenia
Tanja Šumrada, Anže Japelj, Miroslav Verbič, Emil Erjavec, 2022

Abstract: Government-funded payments for ecosystem services (PES) have increasingly been used to facilitate transactions between users of environmental services and their providers. In order to improve the link between payments and the service provided, some countries in the EU have promoted result-based schemes (RBS), which remunerate farmers for ecological results, as part of their agricultural policy. Since PES programs are voluntary, it is important to understand farmers’ responses before more large-scale implementations of RBS are initiated. Using a choice experiment and a mixed logit model, we elicited the preferences of farmers in two Natura 2000 sites in Slovenia for different design elements of a hypothetical scheme for dry grassland conservation. We found that the majority of farmers preferred the result-based approach over the management-based scheme both in terms of payment conditions and monitoring; one group of farmers preferred the RBS very strongly (average WTA of more than 500 EUR/ha/yr) and another group less strongly (average WTA about 200 EUR/ha/yr). Farmers also showed a higher preference for on-farm advise and training in small groups than for lectures, which would be offered to a larger audience. A collective bonus, which would incentivise coordination and could potentially increase participation rates in the scheme, significantly influenced the farmers’ willingness to adopt the scheme. However, the estimated average WTA was comparable or lower than the 40 EUR/ha annual bonus payment. Older farmers and those who managed small and semi-subsistent farms were significantly more likely to be highly resistant to scheme adoption no matter its design.
Keywords: agrarna politika, kmetijstvo, subvencije, ekosistemske storitve, plačilo za ekosistemske storitve, agricultural policy, agriculture, subsidies, payments for ecosystem services, abiodiversity conservation
DiRROS - Published: 04.02.2022; Views: 212; Downloads: 145
.pdf Fulltext (2,14 MB)

Search done in 0 sec.
Back to top