Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (ekosistemi) .

1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Ocena količinskega stanja podzemnih voda za Načrt upravljanja voda 2022–2027 (NUV III)
Petra Souvent, Urška Pavlič, Mišo Andjelov, Nina Rman, Peter Frantar, 2023, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Ocena količinskega stanja podzemnih voda je del Načrta upravljanja voda 2022–2027 (NUV III). Z njo po določenih kriterijih ovrednotimo količinsko stanje na 21 vodnih telesih podzemnih voda v Sloveniji kot »dobro« ali »slabo«. Ocena je izvedena s štirimi preizkusi, kjer analiziramo vpliv odvzemov (črpanih količin) podzemne vode na: količine podzemne vode in vodno bilanco, ekološko stanje površinskih vodnih teles, kopenske ekosisteme odvisne od podzemne vode in vdore slane vode ali vode slabše kakovosti v vodonosnik. Končno skupno oceno, na podlagi opravljenih preizkusov, določa kriterij najslabše ocene. Na podlagi rezultatov izvedenih preizkusov imamo 20 vodnih teles ocenjenih s skupno oceno »dobro«. Vodno telo Dravska kotlina pa je ocenjeno kot »slabo«, ker črpanje podzemne vode povzroča vdore vode slabše kakovosti v vodonosnik. Zadnja obdobna ocena količinskega stanja 1991–2020 razkriva, da imamo v plitvih vodonosnikih podzemnih vodnih teles letno na razpolago dobrih 4 milijarde m3 podzemne vode. Odvzemi podzemne vode (črpane količine) so v obdobju 2014–2019 v plitvih vodonosnikih dosegali povprečno 135 milijonov m3/leto. Na območju globokega geotermalnega vodonosnika v Murski kotlini so odvzemi v tem obdobju ocenjeni na 2,5 milijona m3/leto. Numerični modeli simulirajo omejeno napajanje, ki se kaže kot izcejanje iz okoliških kamnin v geotermalni vodonosnik v višini približno 2,3 milijona m3 termalne vode na leto.
Ključne besede: podzemna voda, vodno telo, preizkus količinskega stanja, vodna bilanca, ekosistemi, odvzemi
Objavljeno v DiRROS: 16.01.2024; Ogledov: 130; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (18,22 MB)

2.
Interdisciplinarna poletna šola treh COST akcij o gozdnih ekosistemih
Erika Kozamernik, Gal Kušar, 2023, poljudni članek

Ključne besede: gozdarstvo, izobraževanje, poletna šola, gozdni ekosistemi
Objavljeno v DiRROS: 14.11.2023; Ogledov: 267; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (215,85 KB)

3.
4.
5.
6.
Fitocenološki elaborati
1962, elaborat, predštudija, študija

Ključne besede: gozdni sestoji, ekosistemi, vrste sestojev, Slovenija, zgradba sestojev, drevesne vrste, razširjenost, fitocenologija
Objavljeno v DiRROS: 25.09.2020; Ogledov: 1083; Prenosov: 2474
.pdf Celotno besedilo (269,19 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
8.
Problemi naravnega obnavljanja antropogenih altimontanskih smrekovij na Pohorju
Dušan Robič, 1985, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: Slovenija, Pohorje, naravna obnova gozdov, smrekovi gozdovi, gozdni ekosistemi
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4335; Prenosov: 1891
.pdf Celotno besedilo (470,00 KB)

9.
Fenološke faze dreves na ploskvah intenzivnega monitoringa gozdnih ekosistemov v Sloveniji
Urša Vilhar, Mitja Skudnik, Primož Simončič, 2013, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Preučevanje razvojnih faz gozdnega drevja v dolgem časovnem nizu je vse pomembnejše orodje za ugotavljanje medsebojne odvisnosti vremenskih spremenljivk in z njimi povezanih bioloških odzivov. V naši raziskavi smo analizirali nastop fenofaz prvih listov in iglic ter splošnega rumenenja listja za listavce na 11 ploskvah intenzivnega monitoringa gozdnih ekosistemov v Sloveniji v letih od 2004 do 2011. Obravnavali smo fenofaze za dob (Quercus robur L.) na ploskvah Krakovski gozd in Murska šuma; bukev (Fagus sylvatica L.) na ploskvah Lontovž pod Kumom, Temenjak na Vinski gori, Borovec v Kočevski Reki, Fondek v Trnovskem gozdu, Gorica v Loškem Potoku; smreko (Picea abies (L.) Karst.) na ploskvah Kladje na Pohorju in Krucmanove Konte na Pokljuki; rdeči bor (Pinus sylvestris L.) na ploskvi Brdo pri Kranju; črni bor (Pinus nigra Arnold) na ploskvi Gropajski Bori pri Sežani. V povprečju je fenofaza prvih iglic (BGS) smreke nastopila na 166 julijanski dan. Za rdeči bor je BGS nastopila na 128 julijanski dan, za črni bor pa 149. julijanski dan. Fenofaza prvih listov (BGS) je za bukev v povprečju nastopila na 128, za dob pa 117. julijanski dan. Splošno rumenenje listov (EGS) za bukevje v povprečju nastopilo na 297, za dob pa 308. julijanski dan. Dolžina vegetacijskega obdobja (LGS) doba je bila v povprečju 75 dni daljša kot za bukev. Ugotavljamo, da se je v obdobju od leta 2004 do 2011 nakazoval zgodnejši nastop fenofaze prvih iglic (BGS) smreke, rdečega bora ter črnega bora na vseh obravnavanih ploskvah. Zgodnejši nastop prvih listov (BGS) bukve in doba smo zaznali le na posameznih ploskvah, ne pa vseh. Kasnejši nastop splošnega rumenenja listov (EGS) za bukev smo zaznali le na dveh ploskvah (Borovec in Gorica), za dob pa smo ugotovili kasnejše pojavljanje EGS le na ploskvi Murska Šuma. Značilna je velika variabilnost dolžine vegetacijskega obdobja (LGS) za bukev in dob po letih. Daljšanje LGS za bukev je statistično značilno za tri ploskve (Fondek, Borovec in Gorica), za dob pa spremembe LGS v opazovanem obdobju niso bile statistično značilne.
Ključne besede: gozdovi, fenologija, monitoring, gozdni ekosistemi, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4676; Prenosov: 2314
.pdf Celotno besedilo (917,15 KB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh