1. Program spremljanja kakovosti morja in vnosov onesnaženja s kopnega v skladu z Barcelonsko konvencijo : letno poročilo 2010Valentina Turk, Oliver Bajt, Patricija Mozetič, Mateja Poje, Andreja Ramšak, Milijan Šiško, Alenka Malej, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Slovenija kot članica programa Združenih narodov za okolje (UNEP) in podpisnica Konvencije o varovanju Sredozemskega morja pred onesnaženjem (Barcelonska konvencija) aktivno sodeluje v programu Sredozemskega akcijskega načrta (MAP-Mediterranean Action Plan). Program Spremljanja stanja okolja (MED POL program) izvajamo s finančno pomočjo Ministrstva za okolje in prostor R Slovenije, Agencije RS za okolje. Poročilo vključuje rezultate mikrobioloških analiz kakovosti kopaliških vod, fizikalno-kemične in biološke analize morske vode za oceno stopnje evtrofikacije, rezultate policikličnih in aromatskih ogljikovodikov, kadmija in živega srebra v sedimentu in morskih organizmih (školjkah), oceno vnosa s kopenskih točkovnih virov onesnaženja v morje in rezultate analiz biomonitoringa za oceno bioloških posledic onesnaženja na morskih organizmih.
Ključne besede: varstvo narave, kakovost morja, kontrola kakovosti, morje, onesnaževanje, ekologija morja, biomonitoring, monitoring, evtrofikacijski monitoring, indeks trofičnosti, evtrofizacija, trofični indeks, Tržaški zaliv, Barcelonska konvencija, Jadransko morje
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 1795; Prenosov: 1036
 Celotno besedilo (1,47 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Spremljanje kakovosti morja in vnosov onesnaženja s kopnega v skladu z Barcelonsko konvencijo v letu 2011 : poročilo 2011Valentina Turk, Oliver Bajt, Janja Francé, Mateja Poje, Andreja Ramšak, Milijan Šiško, Alenka Malej, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Slovenija kot članica programa Združenih narodov za okolje (UNEP) in podpisnica Konvencije o varovanju Sredozemskega morja pred onesnaženjem (Barcelonska konvencija) aktivno sodeluje v programu Sredozemskega akcijskega načrta (MAP-Mediterranean Action Plan). Izvajanje projekta Spremljanje kakovosti morja in vnosov s kopnega v skladu z Barcelonsko konvencijo je omogočilo Ministrstva za okolje in prostor R Slovenije, Agencije RS za okolje. Poročilo vključuje rezultate mikrobioloških analiz kakovosti kopaliških voda, fizikalno-kemične in biološke analize morske vode za oceno stopnje evtrofikacije, rezultate policikličnih in aromatskih ogljikovodikov, kadmija in živega srebra v sedimentu in morskih organizmih (školjkah), oceno vnosa s kopenskih točkovnih virov onesnaženja v morje in rezultate analiz biomonitoringa za oceno bioloških posledic onesnaženja na morskih organizmih.
Ključne besede: varstvo narave, kakovost morja, kontrola kakovosti, morje, onesnaževanje, ekologija morja, monitoring, TRIX, indeks trofičnosti, evtrofizacija, trofični indeks, Tržaški zaliv, Barcelonska konvencija, Jadransko morje
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 2299; Prenosov: 1221
Celotno besedilo (1,46 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Kakovost obalnega morja v letu 2012 : poročilo za leto 2012Valentina Turk, Oliver Bajt, Janja Francé, Mateja Poje, Andreja Ramšak, Milijan Šiško, Alenka Malej, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: R Slovenija s programom »Spremljanje kakovosti morja v skladu z Barcelonsko konvencijo« sodeluje pri aktivnostih in izvajanju Protokola o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaženjem s kopnega (UNEP /MED POL). Dolgoletni niz rezultatov kemičnih in bioloških parametrov programa MED POL omogoča sledenje sprememb v okolju in primerjavo kakovosti obalnega morja z ostalimi obalnimi vodami Jadranskega in Sredozemskega morja. Trenutno poteka četrta faza MED POL programa. Program poteka v sodelovanju Morske biološke postaje, Nacionalnega inštituta za biologijo, z različnimi inštituti odgovornimi za posamezne analize, izvajanje programa pa omogoča Agencija R Slovenije za vode. Letno poročilo vključuje rezultate mikrobioloških analiz kakovosti naravnih kopalnih voda, fizikalno-kemične in biološke analize morske vode za oceno stopnje evtrofikacije, rezultate analiz onesnaženja z alifatskimi in policikličnimi aromatskimi ogljikovodiki, kadmijem in živim srebrom v sedimentu in morskih organizmih (školjkah), oceno vnosa s kopenskih točkovnih virov onesnaženja v morje in rezultate analiz biomonitoringa za oceno bioloških posledic onesnaženja na morskih organizmih.
Ključne besede: varstvo narave, kakovost morja, kontrola kakovosti, morje, onesnaževanje, ekologija morja, monitoring, TRIX, indeks trofičnosti, evtrofizacija, trofični indeks, Tržaški zaliv, težke kovine, Jadransko morje
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 1866; Prenosov: 1086
Celotno besedilo (1,42 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Terensko kartiranje morskih habitatnih tipov Natura 2000 v slovenskem morju : končno poročiloLovrenc Lipej, Borut Mavrič, Milijan Šiško, Domen Trkov, Martina Orlando-Bonaca, 2018, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Namen javnega naročila “Kartiranje morskih habitatnih tipov Natura 2000 v slovenskem morju” je pridobivanje kakovostnih podatkov o habitatnih tipih v sklopu Natura 2000 v slovenskem delu Jadranskega morja. V okviru naloge je bilo zastavljeno kartiranje habitatnih tipov HT 1110 (peščeno in detritno dno pravega obalnega pasu – sandbanks slightly covered with water all the time), HT 1120 (podmorski travnik s pozejdonko – Posidonia beds) in HT 1170 (morski grebeni - reefs) na 4 območjih in sicer pred rtom Ronek in pred Debelim rtičem, na predelu peščin na Debelem rtiču, na območju med Žusterno in Izolo ter na predelu med Strunjanom in Fieso. Ti podatki bodo uporabni za poročanje v skladu z Direktivo 92/43 EGS o habitatih. Za dosego tega cilja smo izbrali standardne in uveljavljene metode, ki smo jih kombinirali z modernimi tehnikami.
V faznem poročilu smo poročali o obsegu opravljenega kartiranja in preliminarnih rezultatih ter navedli osnutek metodologije za kartiranje morskih habitatov in habitatnih tipov. V tem poročilu pa poročamo o končnih rezultatih kartiranja habitatnih tipov, navajamo predloge za izbor deskriptorjev in vzorčevalnih metod ter podajamo nekatera priporočila za učinkovito spremljanje stanja.
Ključne besede: poročila, morja, ekologija
Objavljeno v DiRROS: 05.09.2024; Ogledov: 956; Prenosov: 625
Celotno besedilo (11,66 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
