1. Srebrna ptica izpod Jalovca : usoda letala Consolidated B-24G Liberator 42-78259 "Bugs" in njegove posadkeUroš Košir, Aleš Bedič, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek obravnava usodo letalske posadke in ameriškega bombnika Consolidated B-24G Libe-rator 42-78259, ki je 22. novembra 1944 strmo-glavil na območju Kotovega sedla pod Jalovcem. Na podlagi arhivskih virov, povojnih zapisov, pričevanj očividcev in terenskih raziskav je bila raziskana in rekonstruirana usoda strmoglavljenega letala in posameznih članov posadke, ki so pred strmoglavljenjem izskočili iz padajočega letala. Novi pridobljeni podatki kažejo drugačno sliko, kot je bila do zdaj poznana v obliki povojnih zapisov in zgodb, ki so krožile med domačini Zgornjesavske doline.
Ključne besede: letalstvo, Consolidated B-24G Liberator, bombnik, ameriški letalci, druga svetovna vojna, vojni zločinci
Objavljeno v DiRROS: 16.02.2026; Ogledov: 29; Prenosov: 15
 Celotno besedilo (3,63 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Smrtne žrtve Maribora v času druge svetovne vojne in neposredno po njejMarta Rendla, Mojca Šorn, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Avtorici v prispevku na podlagi zbirke raziskovalnih podatkov Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej predstavita smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje na območju mesta Maribor. Žrtve primerjalno umestita v vseslovenski in pokrajinski okvir ter jih v nadaljevanju analizirata po različnih kriterijih (letu smrti, vojnem statusu, vzroku smrti, povzročitelju in državi smrti). Obravnavata tudi mladoletne smrtne žrtve, osredinita se predvsem na njihov socialni in vojni status oziroma medvojno vlogo ter vzrok, leto, državo in povzročitelja smrti. V sklepnem delu avtorici ugotavljata, da med žrtvami prevladujejo vojaške osebe, med temi je bilo največ prisilno mobiliziranih v nemško vojsko. Ker je bil Maribor kot strateško mesto večkrat tarča medvojnih zavezniških bombardiranj, po številu izstopajo tudi žrtve, ki so umrle v bombnih napadih, med njimi predvsem mladoletni otroci.
Ključne besede: druga svetovna vojna, smrtne žrtve, podatkove baze, Maribor, zgodovina
Objavljeno v DiRROS: 08.02.2026; Ogledov: 124; Prenosov: 67
Celotno besedilo (4,71 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Meja med Tretjim rajhom in Italijo v južnem delu okrožja KamnikDamjan Hančič, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek osvetljuje dogajanje v južnih predelih okrožja Kamnik v času druge svetovne vojne. Po okupaciji in razdelitvi slovenskega ozemlja med sosednje okupatorske države je bila južna meja tedanjega okrožja Kamnik hkrati meja med nacističnim Tretjim rajhom in fašistično Kraljevino Italijo. Šlo je za strateško zelo pomembno območje tako za oba okupatorja kot za partizansko gibanje. Prispevek na podlagi arhivskih virov, zlasti gradiva deželnega svetnika okrožja Kamnik in državnega komisarja za utrjevanje nemštva, dopolnjuje dosedanje vedenje o tej tematiki. V prikazu je zajeto obdobje od spomladi 1941 do jeseni 1943, kajti po nemški zasedbi Ljubljanske pokrajine septembra 1943 ta meja za prebivalstvo ni več pomenila večje ovire.
Ključne besede: druga svetovna vojna, nemška okupacija, meja, Kamnik, Črnuče, Trebeljevo
Objavljeno v DiRROS: 26.01.2026; Ogledov: 127; Prenosov: 75
Celotno besedilo (994,96 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Kako je ujetništvo spremenilo družinsko življenje : primer deportirancev iz Julijske krajine v Jugoslavijo po drugi svetovni vojniUrška Lampe, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek obravnava individualne in socialne posledice vojnega ujetništva na primeru italijanskih vojnih ujetnikov v Jugoslaviji, s poudarkom na usodi tistih, ki so bili internirani v Sloveniji (večina teh so bili t. i. deportiranci iz Julijske krajine). Na podlagi dostopne spominske literature, arhivskih virov in ustnih pričevanj je namen članka razumeti, če in kako je izkušnja ujetništva vplivala na socialno in družinsko življenje ujetnikov in njihovo reintegracijo v družbo po povratku v domovino. Ker so bili ti spomini v prvih letih in desetletjih pogosto potisnjeni v pozabo, je namen članka tudi izpostaviti pomen ustne zgodovine in empatije pri obravnavi travmatičnih dogodkov ter namesto pisanja o travmi (writing about trauma) pričeti pisati travmo (writing trauma).
Ključne besede: druga svetovna vojna, vojni ujetniki, italijanski vojni ujetniki, deportacije, Julijska krajina, Jugoslavija, druga svetovna vojna, spomini, travme, družine, ustna zgodovina, socialna zgodovina
Objavljeno v DiRROS: 22.01.2026; Ogledov: 153; Prenosov: 95
Celotno besedilo (1,12 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Spomin in pozaba v Jugoslaviji po drugi svetovni vojni : primer taborišča Borovnica v SlovenijiUrška Lampe, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek obravnava spomin in pozabo na taborišče Borovnica v Sloveniji, v katerem so bili po koncu druge svetovne vojne zajeti italijanski ujetniki, v glavnem tisti, ki so bili aretirani v Julijski krajini ob koncu vojne maja 1945. Spominska naracija na taborišče je postavljena v širši jugoslovanski in evropski kontekst kulture spominjanja ter obravnavana v daljšem časovnem obdobju (od leta 1945 pa vse do danes). Tekom raziskave smo ugotovili, da se je že v času delovanja taborišča nad domačini vzpostavil režim strahu, zato v letih in desetletjih po vojni domačini o taborišču in dogajanju v njem niso govorili. Kljub družbeno-političnim spremembam po letu 1991 in okoliščinam, ki so omogočile odpiranje problematičnih vprašanj in spominov iz časa druge svetovne vojne, se o taborišču tudi tedaj ni pričelo govoriti. Na podlagi obravnavanega primera ugotavljamo, da prekinitev kolektivne amnezije ni enostranski proces. Poleg temu naklonjenih družbeno-političnih okoliščin se morata želja in potreba po prekinitvi molka pojaviti znotraj skupnosti, ki je bila prisiljena v pozabo. Danes je spomin na taborišče postal integralni del lokalnega kolektivnega spomina, kljub temu, da nekateri še vedno neradi govorijo o tem obdobju.
Ključne besede: kolektivni spomin, pozaba, kultura spominjanja, druga svetovna vojna, svetovna vojna 1939-1945, italijanski ujetniki, taborišče Borovnica, Jugoslavija, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 22.01.2026; Ogledov: 175; Prenosov: 107
Celotno besedilo (2,14 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Tajna misija Josipa Smodlake v Rim : prvi poskus neposrednega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo, oktober 1945–januar 1946Urška Lampe, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek obravnava delo Josipa Smodlake, hrvaškega pravnika in diplomata, ki je ob koncu druge svetovne vojne, po navodilih Josipa Broza – Tita in Edvarda Kardelja, odpotoval na tajno misijo v Rim. Namen misije je bil, da Smodlaka presodi ali bi lahko prišlo do neposrednega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo glede vprašanja nove meje ter predvsem pripadnosti Trsta. Kot se je izkazalo, je bila njegova pot brez uspeha, saj do sporazuma ni prišlo. Nobena od vpletenih strani namreč ni bila pripravljena popuščati. Medtem ko Italija ni priznavala zločinov storjenih v času druge svetovne vojne ali se zanje vsaj pokesala, Jugoslavija ni bila pripravljena sprejemati pogojev s strani Italije, ki je vztrajala na tem, da se najprej razreši vprašanje deportacij iz Julijske krajine. S propadom misije Josipa Smodlake, ki je trajala od oktobra 1945 do januarja 1946, je torej propadel tudi prvi poskus neposrednega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo.
Ključne besede: zgodovina Jugoslavije, druga svetovna vojna, Julijska krajina, deportacije, Jugoslavija, Italija, diplomacija
Objavljeno v DiRROS: 21.01.2026; Ogledov: 144; Prenosov: 80
Celotno besedilo (1,55 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Preobrat na Gorenjskem v letu 1943Damjan Hančič, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Leto 1943 je prineslo več sprememb na vojaškem in političnem dogajanju na Gorenjskem, ki je bila že od aprila 1941 pod nemško okupacijo in z raznimi ukrepi nemških oblasti de facto vključena v Tretji rajh. Nemška država je v tem letu zaključevala še zadnje večje investicije v lokalno infrastrukturo, oblasti pa so začele izvajati tudi množično mobilizacijo v obvezno elovno službo in v nemško vojsko. Čeprav v začetku maja tega leta Gorenjsko obišče vodja SS in državni komisar za utrjevanje nemštva Heinrich Himmler, v tem letu propadejo še zadnji okupatorjevi germanizacijski načrti, zlasti dolgoročna kolonizacija nemških kmetov. Po kapitulaciji Italije septembra 1943 se na Gorenjskem okrepi moč partizanske vojske in zlasti dejavnost Varnostno-obveščevalne službe (VOS), hkrati pa naraste tudi število civilnih žrtev, ki jih ta povzroči. Ob prehodu iz leta 1943 v 1944 se posledično pojavijo tudi prvi zametki gorenjskega domobranstva. Poveča se nevarnost letalskih bombardiranj zahodnih zaveznikov, težja je tudi oskrba prebivalstva z življenjskimi potrebščinami.
Ključne besede: druga svetovna vojna, Gorenjska, nemška okupacija, gradnje, 1943
Objavljeno v DiRROS: 16.07.2025; Ogledov: 547; Prenosov: 216
Celotno besedilo (3,45 MB) |
8. Srpski dobrovoljački korpus u Primorskoj Sloveniji 1944-1945. godineBojan B. Dimitrijević, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek predstavlja pregled delovanja Srbskega prostovoljskega korpusa (SDK), ki je novembra 1944 prišel v Operacijsko cono Jadransko primorje, torej na ozemlje današnje Primorske. Korpus je pripadal srbski vladi generala Milana Nedića. Nemške vojaške oblasti so ga uporabljale za boj proti odporniškemu gibanju v okupirani Srbiji od leta 1941 do leta 1944. Po prodoru sovjetske vojske v Jugoslavijo in Srbijo jeseni 1944 je bil korpus premeščen v Operacijsko cono Jadransko primorje. Prispevek prinaša podrobnosti o delovanju SDK, njegovi velikosti in vlogi na tem območju ter, končno, o tragični usodi njegovih pripadnikov. Večina tistih, ki se jim je uspelo ob koncu vojne umakniti v Avstrijo, je bila izročena jugoslovanskim partizanskim silam, ki so jih pomorile v odročnih predelih Slovenije. Prispevek temelji na avtorjevih arhivskih raziskavah ter na srbski emigrantski in slovenski literaturi.
Ključne besede: druga svetovna vojna, Srbski prostovoljni korpus, Operativna cona Jadransko primorje, Primorska Slovenija, Dimitrije Ljotić, Odilo Globočnik
Objavljeno v DiRROS: 11.07.2025; Ogledov: 465; Prenosov: 147
Celotno besedilo (2,81 MB) |
9. Srbija na istorijskoj prekretnici 1944: slom monarhista i pobeda komunističkih snagaNemanja Dević, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Srbija se je sredi leta 1944 znašla na zgodovinski prelomnici. Odločitev zaveznikov, da podprejo komunistično stran, je pripomogla k izidu večletne državljanske vojne in omogočila komunistom prevzem oblasti v državi. Partizanske sile, ki so iz Bosne in Črne gore prodrle v Srbijo, so uspele dotlej prevladujočemu četniškemu gibanju zadati več velikih porazov. Vmes so se krepile tudi lokalne partizanske sile, ki so iz gverilskih odredov po zgledu drugih delov države prerasle v divizije in korpuse NOVJ. Končno jim je septembra 1944 na pomoč priskočila Rdeča armada, ki je pospešila osvoboditev in ključno prispevala k izgonu nemških okupacijskih sil. V prispevku želimo na podlagi obstoječe literature in arhivskih virov podati pregled razmer v Srbiji poleti in jeseni 1944 ter izpostaviti ključne dejavnike, ki so pripeljali do partizanskega prevzema oblasti.
Ključne besede: Srbija, druga svetovna vojna, leto 1944, četniki, partizani
Objavljeno v DiRROS: 06.07.2025; Ogledov: 400; Prenosov: 143
Celotno besedilo (3,16 MB) |
10. Spomini Srečka Šuligoja iz leta 1945Renato Podbersič, 2018, pregledni znanstveni članek Povzetek: V prispevku je predstavljen spominski zapis, ki ga je leta 1988
pripravil goriški duhovnik Srečko Šuligoj (1923–1997). Kot bogoslovca ga je skupaj s tedanjim goriškim nadškofom Carlom
Margottijem in z nekaterimi drugimi goriškimi duhovniki v
prvih majskih dneh 1945 aretirala jugoslovanska OZNA. Skupaj
so jih zaprli v palačo grofov Coronini v Gorici, vendar so jih
po nekaj dneh izpustili, nadškofa pa izgnali v Videm. Avtor je
podrobno popisal dogajanje v tistih dneh, polnih negotovosti.
Po Šuligojevi smrti je omenjeni tipkopis ostal pozabljen med
raznim gradivom v župnijskem arhivu v Levpi. V integralni
obliki je sicer že bil objavljen pod naslovom Aretacija nadškofa
Margottija, sicer nekoliko spremenjen, v Koledarju Goriške
Mohorjeve družbe za leto 1990. Tokrat ga objavljamo v izvirni
tipkopisni obliki.
Ključne besede: druga svetovna vojna, 1945, goriška nadškofija, Primorska, spomini, zgodovinski viri
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 473; Prenosov: 165
Celotno besedilo (993,56 KB) |
