1. Lesna zaloga drevesnih in grmovnih vrst glede na višinske pasove v Sloveniji : primerjalna analiza in razvojne značilnostiAnže Martin Pintar, Andreja Ferreira, Gal Kušar, Mitja Skudnik, Luka Krajnc, 2026, izvirni znanstveni članek Povzetek: slovenski gozdovi spadajo med vrstno pestrejše, saj v njih raste kar 71 avtohtonih drevesnih vrst. navkljub veliki vrstni pestrosti slovenskih gozdov v lesni zalogi le teh s 60 % prevla-dujeta bukev (Fagus sylvatica) in navadna smreka (Picea abies). Lesna zaloga merskih dreves narašča z nadmorsko viši-no, tako ima zgornji višinski pas največjo lesno zalogo, in sicer 398 m3/ha. obratno od lesne zaloge merskih dreves in grmov se shannon-wienerjev indeks vrstne pestrosti z nadmorsko višino zmanjšuje. podobno je tudi pri shannon-wienerjevem indeksu vrstne pestrosti podmerskih dreves, s tem da je v ni-žinskem pasu nekoliko manjši. delež smreke v lesni zalogi merskih dreves se veča z nadmorsko višino. v nižinskem pasu (do 300 m) znaša 10,2 %, v najvišjem pa 49,4 %. bukev je v zadnjem obdobju postala najpogostejša drevesna vrsta v dele-žu lesne zaloge merskih in podmerskih drevesnih vrst, kar nakazuje tudi na prihodnje večanje lesne zaloge deleža mer-skih dreves bukve. v nižinskem in spodnjem višinskem pasu (nižjem od 700 m) je delež lesne zaloge podmerskih dreves: termofilnih listavcev – predvsem malega jesena (Fraxinus ornus), črnega gabra (Ostrya carpinifolia), tujerodne robinije (Robinia pseudoaccacia) in sencozdržnega belega gabra (Car-pinus betulus) precej večji od deleža lesne zaloge teh drevesnih vrst v lesni zalogi merskih dreves. v merski zalogi podmer-skih grmovnih vrst tako v celotni sloveniji kot tudi v vseh vi-šinskih pasovih prevladuje navadna leska (Corylus avellana), ta prav tako močno prevladuje v vseh višinskih pasovih – naj-večji delež ima v višinskem pasu od 700 do 1.000 m (91,3 %), najmanjšega pa v nižinskem pasu (61,9 %).
Ključne besede: nacionalna gozdna inventura, Slovenija, gozdovi, višinski pasovi, raznolikost, drevesne vrste, grmovne vrste, lesna zaloga
Objavljeno v DiRROS: 04.06.2026; Ogledov: 163; Prenosov: 101
 Celotno besedilo (444,21 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. |
3. |
4. Raznolikost avtohtonih in neavtohtonih drevesnih in grmovnih vrst na ploskvah Nacionalne gozdne inventure v SlovenijiAnže Martin Pintar, Andreja Ferreira, Luka Krajnc, Gal Kušar, Mitja Skudnik, 2025, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: Nacionalna gozdna inventura, NGI, gozdne inventure, drevesne vrste, grmovne vrste
Objavljeno v DiRROS: 27.11.2025; Ogledov: 640; Prenosov: 187
Celotno besedilo (315,34 KB) |
5. |
6. Sedem desetletij metasekvoje (Metasequoia glyptostroboides Hu et Cheng) v SlovenijiIza Petek, Gregor Božič, Dušan Jurc, Kristjan Jarni, Robert Brus, 2024, pregledni znanstveni članek Povzetek: Metasekvoja (Metasequoia glyptostroboides Hu et Cheng) je ena najpozneje odkritih drevesnih vrst na Zemlji in hkrati zelo stara vrsta, ki se morfološko skozi milijone let skoraj ni spremenila. Odkrita je bila šele sredi 20. stoletja na Kitajskem, le nekaj let za tem, ko so znanstveniki odkrili njene fosilne ostanke in predvidevali, da gre za izumrlo vrsto. Po odkritju se je o metasekvoji veliko govorilo in pisalo, sadili so jo po vsem svetu z namenom preučevanja, saj je bilo odkritje živih osebkov senzacija za ves botanični svet. Danes se je v luči podnebnih sprememb in ob iskanju novih možnosti za večjo odpornost gozda metasekvoja kot potencialno uporabna vrsta zopet znašla pod drobnogledom. Njeno močno užlebljeno deblo in obstojnost odmrlih vej lahko predstavljajo težavo pri obdelavi njenega proti glivam sicer zelo odpornega lesa, hkrati pa zaradi edinstvenega videza deluje izredno estetsko predvsem v urbanem okolju. Kot gospodarsko vrsto jo uporabljajo ponekod na Kitajskem, v Evropi jo sadijo predvsem v testnih nasadih in v urbanem okolju. V preglednem prispevku je po sedmih desetletjih prisotnosti metasekvoje v Sloveniji podrobneje predstavljena zgodovina njenega odkrivanja, dosedanja uporaba in ocenjen je njen prihodnji potencial.
Ključne besede: Slovenija, Metasequoia glyptostroboides, zgodovina, odkritje, lastnosti, drevesne vrste
Objavljeno v DiRROS: 22.12.2024; Ogledov: 2401; Prenosov: 982
Celotno besedilo (2,40 MB) |
7. Pomlajevanje in ekološke lastnosti rdečega hrasta (Quercus rubra L.)Dušan Roženbergar, Jurij Diaci, Matteo Bottosso, Tim Pirc, Blaž Fricelj, Kristjan Jarni, Andrej Rozman, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: V članku obravnavamo ekologijo, potencialno invazivnost, pomlajevanje, razširjenost in lastnosti rdečega hrasta (Quercus rubra L.) v Sloveniji. V čistem sestoju rdečega hrasta v Panovcu smo s pomočjo transektov (3 ploskve velikosti 4 × 4 m na transekt) v smeri proti sosednjim pretežno gradnovim sestojem analizirali drevesno sestavo in zastiranje mladja. Ugotovili smo, da se rdeči hrast v pasu do 50 m od matičnega sestoja dobro pomlajuje s povprečnimi gostotami okoli 40.000 osebkov na hektar. Zastiranje mladja rdečega hrasta je bilo na robu matičnega sestoja 79 % in se je v oddaljenosti 50 m zmanjšalo na 21 %, medtem ko je delež zastrtosti z mladjem gradna povečal s 4 % na robu sestoja na 39 % 50 m stran. Širjenje rdečega hrasta zunaj matičnih sestojev je razmeroma omejeno in ga je mogoče nadzorovati s pomočjo rednih gozdnogojitvenih ukrepov. Cilj na takih območjih so mešani sestoji, ki vključujejo rdeči hrast, ki hitro raste, je odporen na posledice podnebnih sprememb in ga je mogoče vzgojiti za pridelavo kakovostnega lesa.
Ključne besede: hrast, nega gozda, pomlajevanje, invazivni potencial, tujerodne drevesne vrste
Objavljeno v DiRROS: 19.12.2024; Ogledov: 2811; Prenosov: 1052
Celotno besedilo (3,43 MB) |
8. |
9. |
10. |
