Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (drevesa) .

21 - 30 / 38
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
21.
Vedno novi izzivi pri mnogonamenskem načrtovanju z gozdovi
Mitja Skudnik, 2018, predgovor, uvodnik, spremna beseda

Ključne besede: gozdarstvo, ujme, gorsko kolesarjenje, drevesa, vetrolom, gozdna pedagogika
Objavljeno v DiRROS: 13.02.2018; Ogledov: 3383; Prenosov: 802
.pdf Celotno besedilo (43,96 KB)

22.
Določanje načina razmestitve dreves v optimalni razvojni fazi gozda
Marijan Kotar, 1993, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: gozd, drevesa, razmestitve dreves v prostoru, vzorec razmeščanja
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3912; Prenosov: 1707
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

23.
Nekateri krajinsko ekološki vidiki prosto rastočih dreves v agrarni krajini - nekatere vloge teh dreves v agrarni krajini
Janez Pirnat, 1991, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: funkcije gozdov, prosto rastoča drevesa
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4196; Prenosov: 1793
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

24.
25.
O rastnih funkcijah
Anton Cedilnik, 1979, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Članek ima namen z matematičnega stališča osvetliti lastnosti funkcij, ki jih gozdarji, agronomi in biologi uporabljajo za opis rasti nekaterih količin, kot višinska, debelinska, prostorninska rast dreves v odvisnosti od časa in podobno. Navadno uporabljajo za ponazoritev teh procesov elementarne, odsekoma analitične funkcije, ker na takih lahko uporabimo metode aproksimacije eksperimentalnih podatkov. Vendar take funkcije le grobo kažejo dejanska dogajanja v majhnih intervalih neodvisne spremenljivke. Zato bi bilo treba postaviti trdnejše temelje in kriterije za določevanje tipov funkcij, ki bi bile primerne za opisovanje katerih koli pojavov te vrste. Ta študija je poskus v tej smeri.
Ključne besede: matematika, gozdarstvo, rastna funkcija, biološka rast, karakteristična funkcija, subjektivni čas, rast drevesa, mathematics, forestry, growth function, biological growth, characteristic function, subjective time, growth of a tree
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4381; Prenosov: 1885
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

26.
27.
Učinek ultravijoličnega sevanja na smreko (Picea abies (L.) Karst) in posledice za gorski gozdni ekosistem
Tadeja Trošt Sedej, 2005, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Rastline, ki uspevajo v gorah, so pogosto izpostavljene stresnim razmeram, predvsem povečani jakosti sevanja UV-B, skrajnim temperaturnim razmeram ter pomanjkanju vode in hranil. Odziv smreke na okoljske razmere je kompleksen. Pri enoletnih iglicah v visokogorju smo izmerili manjšo fotokemično učinkovitost in vsebnost klorofilov, kar kaže na občutljivost mladih iglic, kjer zaščitni mehanizmi še niso dokončno razviti. Pri starejših iglicah razlika ni bila več statistično značilna, zato sklepamo, da se poškodbe v drugem in tretjem letu preprečijo ali popravijo. Pri dveletnih iglicah smreke z visokogorskega rastišča je bil dihalni potencial značilno manjši in vsebnostUV-B absorbirajočih snovi značilno večja, kar pojasnjujemo s tem, da so dveletne iglice z visokogorskega rastišča med tremi starostnimi razredi najbolj odporne proti UV-B sevanju. Iz rezultatov sicer ne moremo sklepati, v kolikšni meri je k odzivu rastline prispeval posamezni stresni dejavnik, vendar lahko trdimo, da je smreka razmeroma dobro prilagojena na velike jakosti UV-B sevanja in stresne razmere, kakršne vladajo v visokogorju.
Ključne besede: smreka, Picea abies, drevesa, UV-B sevanje, fotokemična učinkovitost, ETS, UV-B absorbirajoče snovi, vsebnost klorofila, višinski gradient, visokogorsko rastišče, stres
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4541; Prenosov: 1822
.pdf Celotno besedilo (313,35 KB)

28.
Zgradba reakcijskih con pri bukvi (Fagus sylvatica L.)
Primož Oven, Martin Zupančič, Maks Merela, Niko Torelli, 2004, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Pri bukvi (Fagus sylvatica L.) smo raziskovali mejne kompartmentalizacijske plasti izvotljenih ter razkrajajočih se debelnih sredic. Mejne plasti pri vsehpreiskanih drevesih anatomsko ustrezajo reakcijskim conam in ne bariernim conam kot jih predpostavlja model CODIT. V osrednjem delu reakcijske cone so bile traheje intenzivno okludirane z gumoznimi snovmi in suberiziranimi tilami. Lumni trakovnega in aksialnega parenhima, vlaknastih traheid in vse pikenjske odprtine so bili zapolnjeni z netopnimi depoziti. Za notranji del reakcijskih con je značilen razkroj celičnih sten in depozitov, suberizirane strukture pa so ostale nespremenjene. Pri reakcijskih conah, ki mejijo neposredno na duplino, je ta del manjkal, na površini reakcijske cone v duplini so vidna trosišča gliv. Povečana količina škroba v parenhimskih celicah in različne razvojne faze til v zunanjem delu reakcijske cone kažejo na aktivne kompartmentalizacijske procese. Aktivna obrambna in pasivna zaščitna funkcija reakcijskih con v živem drevesu sta podrobneje analizirani.Compartmentalization boundary layers surrounding hollow and decaying stem cores were investigated in beech (Fagus sylvatica L.). In all investigated trees, boundary layers corresponded anatomically to the reaction zones and notto the barrier zones as proposed by the CODIT model. In the central part ofreaction zones, vessels were heavily occluded with deposits of gums and suberised tyloses, whereas the lumina of ray and axial parenchyma, fibre tracheids and all pit apertures were filed with insoluble deposits. The inner part of reaction zones exhibited decay of cell walls and deposits, leaving suberized structures intact. This part was absent in the reaction zones bordering directly on the hollow, although fungal fruit bodies were present onthe surface of the reaction zone. Increased amount of starch grains and different growing stages of tyloses in the outer part of reaction zones indicated active compartmentalization processes. The paper discusses in detailthe active defensive and passive protective function of reaction zones in the living trees.
Ključne besede: bukev, Fagus sylvatica L, razkroj, izvotlitvena drevesa, dupline, kompartmentalizacija, reakcijska cona
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4433; Prenosov: 1929
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

29.
Novi gozdni rezervati v Sloveniji 1978
Dušan Mlinšek, 1979, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: gozdarstvo, gozdni rezervati, zaščita, površina, drevesa, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2819; Prenosov: 622
.pdf Celotno besedilo (2,68 MB)

30.
Protiveterni nasadi (vetrobrani) v nižinskih predelih Slovenije
Janez Božič, 1969, elaborat, predštudija, študija

Povzetek: Analiza sejavnikov, ki vplivajo na okolje, v katerem se načrtujejo vetrozaščitni pasovi.
Ključne besede: gozdarstvo, protivetrni nasadi, talne razmere, drevesa, gozdne združbe, podnebne razmere, grmovne vrste, popis vetrobranov
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2684; Prenosov: 656
.pdf Celotno besedilo (5,43 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh