1. Variabilnost širine branik in lesno-anatomskih parametrov pri dobu, gradnu in njunih hibridih v SlovenijiPeter Prislan, Polona Hafner, Gregor Skoberne, Saša Ogorevc, Jožica Gričar, 2026, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: hrastovi sestoji, graden, dob, lesni prirastki, kvantitativna lesna anatomija
Objavljeno v DiRROS: 22.05.2026; Ogledov: 136; Prenosov: 30
 Celotno besedilo (469,86 KB) |
2. Smernice za gozdni genetski monitoring doba (Quercus robur L.) in gradna (Quercus petraea (Matt.) Liebl,)Kristina Sever, Andrej Breznikar, Marko Bajc, Filipos Aravanopoulos, Rok Damjanić, Barbara Fussi, Darius Kavaliauskas, Marjana Westergren, Hojka Kraigher, 2020, druge monografije in druga zaključena dela Ključne besede: gozdovi, genetski monitoring, gozdna genetika, dob, Quercus robur L., graden, Quercus petraea (Matt.) Liebl
Objavljeno v DiRROS: 13.02.2026; Ogledov: 497; Prenosov: 119
 Povezava na datoteko |
3. Pregled odmiranja hrastov (Quercus spp.) v Evropi in pri nasAljaž Puhek, Tine Hauptman, 2024, pregledni znanstveni članek Povzetek: Namen raziskave je bil s pregledom domače in tuje literature določiti najpomembnejše abiotske in biotske dejavnike odmiranja doba (Quercus robur) in gradna (Q. petraea) v Evropi ter pri nas in jim določiti nivo v Manionovi spirali propadanja. Pregledu literature je sledila analiza podatkov Zavoda za gozdove Slovenije o poseku gradna in doba v obdobju 1995–2022 na območju Slovenije. Po pregledu literature smo ugotovili, da na odmiranje gradna in doba vpliva kompleks abiotskih in biotskih škodljivih dejavnikov. Kot poglavitni dejavnik predispozicije in hkrati tudi sprožilni dejavnik se najpogosteje omenja sušni stres, katerega vpliv postaja s spreminjanjem podnebja vedno večji, od biotskih dejavnikov pa predvsem različne vrste gliv in fitoftor ter vnos najrazličnejših tujerodnih vrst. V proučevanem obdobju sta varstveno-sanacijski posek in posek oslabelega drevja pri dobu znašala kar približno 35 % skupne količine poseka oz. približno 204.000 m 3 , pri gradnu pa približno 27 % oz. približno 1.109.000 m 3 . Prevladujoči vzrok za varstveno-sanacijski posek in posek oslabelih dreves doba so bile bolezni oz. glive, za graden pa je bil to žled.
Ključne besede: odmiranje hrastov, hrast, dob, graden, sanitarni posek
Objavljeno v DiRROS: 01.02.2025; Ogledov: 971; Prenosov: 355
Celotno besedilo (555,43 KB) |
4. Smernice za trajnostno gospodarjenje s hrastovimi gozdovi : (dob (Quercus robur L.), puhasti hrast (Quercus pubescens Willd.), črnika (Quercus ilex L.))Cristina Vettori, Roberta Ferrante, Cesare Garosi, Francesco Parisi, Davide Travaglini, Donatella Paffetti, Sanja Bogunović, Mladen Ivanković, Anđelina Gavranović Markić, Marko Bajc, Rok Damjanić, Natalija Dovč, Tijana Martinović, Tanja Mrak, Tina Unuk Nahberger, Nataša Šibanc, Katja Kavčič Sonnenschein, Marjana Westergren, Hojka Kraigher, Andrej Breznikar, Kristina Sever, 2024, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: sonaravno gospodarjenje, klimatske spremembe, trajnostno gospodarjenje z gozdovi, sonaravno gospodarjenje z gozdovi, hrast, dob, puhasti hrast, črnika, hrastovi gozdovi, Quercus
Objavljeno v DiRROS: 01.02.2025; Ogledov: 954; Prenosov: 581
Celotno besedilo (2,97 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Letna in sezonska debelinska rast dreves na ploskvah intenzivnega monitoringa v SlovenijiTom Levanič, Matej Rupel, Andreja Vedenik, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: V okviru intenzivnega monitoringa gozdnih ekosistemov že od leta 2009 s pomočjo ročnih dendrometrov spremljamo de- belinsko priraščanje dreves na letnem nivoju. Gre za dopolnilni podatek o debelinskem priraščanju dreves, ki ga pridobimo v okviru petletnih inventur na ploskvah intenzivnega monitoringa. Letno dinamiko debelinskega priraščanja spremljamo z dvema tipoma ročnih dendrometrov : plastičnimi, nemškega proizvajalca, in nerjavnimi, češkega proizvajalca. S spremljanjem debelinske rasti z ročnimi dendrometri želimo ugotoviti vpliv okoljskih in podnebnih dejavnikov na rast dreves med dvema petletnima inventurama. Tako dobimo bistveno boljše podatke o stanju priraščanja dreves kot s petletnimi inventurami, kjer ekstremni dogodki izginejo v povprečju. V letu 2022 smo dodatno na vse ploskve namestili tudi elektronske dendrometre z visoko frekvenco spremljanja spreminjanja debelinskega prirastka na ploskvah intenzivnega monitoringa v Sloveniji. Z njimi želimo ugotoviti vplive okoljskih in podnebnih dejavnikov na znotraj sezonsko dinamiko debelinskega priraščanja. To je ključno za razumevanje vpliva negativnih podnebnih dejavnikov na debelinsko priraščanje dreves.
Ključne besede: podnebne spremembe, bukev, Fagus sylvatica, dob, Quercus robur, smreka, Picea abies, ročni dendrometer, elektronski dendrometer
Objavljeno v DiRROS: 06.12.2024; Ogledov: 1177; Prenosov: 411
Celotno besedilo (522,59 KB) |
6. Tehnične smernice za ohranjanje in rabo genskih virov : dob in graden = Quercus robur/Quercus petraeaAlexis Ducousso, Sandor Bordacs, 2010, strokovni članek Ključne besede: genski viri, drevesne vrste, tehnične smernice, dob, Quercus robur L., graden, Quercus petraea (Matt.) Liebl.
Objavljeno v DiRROS: 12.12.2023; Ogledov: 1652; Prenosov: 530
Celotno besedilo (2,04 MB) |
7. Poročilo o preskusu št.: LVG 2021-166 : opis vzorca: Quercus robur, cela rastlina : namen testiranja: sum na: Erysiphe alphitoidesNikica Ogris, Andreja Kavčič, 2021, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, Quercus robur, dob, hrastova pepelovka, Erysiphe alphitoides
Objavljeno v DiRROS: 13.09.2021; Ogledov: 1953; Prenosov: 638
Celotno besedilo (3,13 MB) |
8. |
9. Nekateri ekofiziološki kazalci stresa pri dobu (Quercus robur L.) v severovzhodni SlovenijiMatjaž Čater, Franc Batič, 1999, izvirni znanstveni članek Povzetek: Opazno sušenje in fiziološko pešanje doba (Quercus robur L.) je posebno izrazito v Prekmurju v zadnjem desetletju zaradi sušnega podnebja, neugodne razporeditve padavin in možnih hidromelioracijskih ukrepov. Prispevek obravnava povezavo med vodnim stresom in kazalci vodnih razmer (višina podtalnice, padavine, vodostaji rek Mure in Ledave) ter drugimi kazalci stresa(vodni potencial, električna prevodnost kambijeve cone, osutost krošnje)v gozdnem kompleksu Murska šuma na skrajnem vzhodu Slovenije, kjer stabili izbrani dve ploskvi z različno poškodovanostjo dobovih dreves. Tam smo mesečno določali vodni potencial, električno prevodnost kambijeve cone in osutost krošnje. Meritve so pokazale zvezo med vodnim potencialom in gladino podtalnice, ki je bila na ploskvi z bolj prizadetimi dobovimi drevesi večja, kot na ploskvi z manjšo prizadetostjo. Vzporedno s terenskimi opazovanji je potekal lončni poskus v kontroliranih pogojih na petletnih dobovih sadikah, opravljen v avgustu. Točka začetnega zapiranja listnih rež je bila v intervalu med -0,5 in -0,7 MPa, nepovratno zapiranje pa je povzročil vodni potencial pod (bolj negativen) -1,62 MPa.
Ključne besede: dob, Quercus robur (L.), propadanje, rastišče, vodni režim, ksilemski vodni potencial, električna upornost, kambij, kambijeva cona, Prekmurje, Murska šuma, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 5901; Prenosov: 2426
Celotno besedilo (1,43 MB) |
10. A study of important entomofauna in oak forests of SloveniaMiroslav Harapinov, Maja Jurc, 2000, izvirni znanstveni članek Povzetek: Insects in 9 research areas in pedunculate oak and sessile oak forests in Slovenia have been studied. We identified 35 insect species as well as two genera from 13 families. The defoliation of oak leaves in studied forests was between 10 and 90 %. More than 80 % of the defoliation was caused by mottled umber and winter moth (Erannis defoliaria Cl., Operophthera brumata L.). Leaf-roll moths are an important group of pests of oak leaves and acorns. The most numerous is the green leaf-roll moth, Tortrix viridana L., followed by Archips crataegana Hb., Laspeyresia splendana Hb. and Laspeyresia amplana Hb. The ratio of appearance of oak sawflies (Apethymus abdominalis Lep. and Apethymus braccatus Gmel.) was 9 : 1. During the past 10 years, oak miner (Tischeria complanella Hb.) has attacked young oak trees heavily. Acorn destroyers (Balaninus glandium Mrsh. and Balaninus nucum L.) were important acorn pests. During the gradation of defoliators in the Prekmurje region of Slovenia there was an increased population density of their predators, such asground beetles and burying beetles (Calosoma sycophanta L., Calosoma inquisitor L., Carabus spp., Xylodrepa quadripunctata L. We can confirm that the health of oak forests in Slovenia is better than in Croatia and southeastern Europe.
Ključne besede: dob, Quercus robur, graden, Quercus petraea, gozdarska entomologija, Insecta, žuželka, škodljivec, entomofauna, Slovenija, pedunculate oak, Quercus robur, sessile oak, Quercus petraea, forest entomology, Insecta, entomofauna, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 5970; Prenosov: 2466
Celotno besedilo (741,02 KB) |
