Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "keywords" (dejavniki tveganja) .

1 - 10 / 33
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Ogroženost za padce v terciarni bolnišnici
Maja Klančnik Gruden, 2018, original scientific article

Abstract: Uvod: Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšna je ogroženost za padce odraslih pacientov v akutni zdravstveni obravnavi ter kakšne so razlike v ogroženosti glede na spol, starost, kraj pacientove obravnave (kliniko) in specialnost stroke ter kategorijo zahtevnosti bolnišnične zdravstvene nege. Metode: Uporabljeno je bilo kvantitativno raziskovanje % presečna opazovalna raziskava. Vzorec (n = 1361) je vključeval odrasle paciente, hospitalizirane v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Podatki so se zbirali na za to posebej razvitem instrumentu, pri čemer je bila ogroženost za padce vrednotena z Morsejino lestvico. Podatki so se zbirali od oktobra do novembra 2015. Poleg osnovne deskriptivne statistike so bili uporabljeni tudi Mann-Whitneyjev test, test ANOVA in Pearsonov korelacijski test. Rezultati: Raziskava je pokazala, da je v akutni zdravstveni obravnavi v slovenski terciarni bolnišnici zmerno do visoko ogroženih za padce 69,1 % (n = 940) pacientov, od tega je 28,0 % (n = 381) visoko ogroženih. Ogroženost pacientov za padce je pozitivno povezana s starostjo (r = 0,462, p < 0,001). Razlikuje se tudi glede na kliniko (F = 29,210, p < 0,001), specialnost stroke (Z = %5,660, p < 0,001) ter kategorijo zahtevnosti zdravstvene nege (F = 125,464, p < 0,001). Diskusija in zaključek: Pomembno bolj ogroženi so starejši, pacienti, razvrščeni v višje kategorije zahtevnosti bolnišnične zdravstvene nege, ter pacienti, zdravljeni v okviru internističnih strok. Rutinsko ocenjevanje ogroženosti, načrtovanje in izvajanje ukrepov za preprečevanje padcev so temelji zmanjševanja padcev.
Keywords: Morsejina lestvica padcev, varnostni zapleti, padci, akutna zdravstvena oskrba, dejavniki tveganja
Published in DiRROS: 28.01.2026; Views: 320; Downloads: 215
URL Link to file
This document has many files! More...

2.
Povezave med izbranimi dejavniki tveganja in pojavnostjo bolečine v križu pri zdravstvenem osebju
Andreja Demšar, Joca Zurc, Brigita Skela-Savič, 2016, original scientific article

Abstract: Uvod: Bolečina v lumbalnem predelu predstavlja pogosto zdravstveno težavo med zdravstvenim osebjem. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako pogosto se bolečine v križu pojavljajo pri zdravstvenem osebju, in sicer v povezavi z izbranimi dejavniki tveganja. Metode: Raziskava temelji na neeksperimentalni kvantitativni metodi empiričnega raziskovanja. Uporabili smo vprašalnik zaprtega tipa o bolečini v križu, ki ga je izpolnilo 89 zdravstvenih delavcev v Splošni bolnišnici Jesenice in domu upokojencev na področju Gorenjske. Za ugotavljanje statistično značilnih razlik med skupinami smo uporabili test hi-kvadrat in enofaktorsko analizo variance. Rezultati: Bolečina v križu se pri 40,4 % zdravstvenega osebja pojavlja večkrat na mesec, najpogosteje pri bolničarjih (p = 0,001) in zaposlenih na negovalnem oddelku (p = 0,006). Povprečno traja manj kot en teden (43,8 %). Dejavnik, ki je z njo najbolj povezan, je dvigovanje in prenašanje bremen (x = 4,5). Glede izobraževanj s področja bolečine v križu in pravilnega dvigovanja bremen obstajajo statistično značilne razlike med poklicnimi skupinami (p < 0,010). Diskusija in zaključek: Z bolečino so najbolj povezani dejavniki, ki nastanejo zaradi neposrednega fizičnega dela s pacientom. Potrebna so nadaljnja raziskovanja na reprezentativnih vzorcih, treba bi bilo izvesti tudi izobraževanja za zaposlene in uvesti nove pripomočke, ki bi jih zdravstveno osebje uporabljalo pri svojem delu s pacientom.
Keywords: hrbtenica, bolečina, medicinske sestre, zdravniki, bolničarji, delovno mesto, dejavniki tveganja
Published in DiRROS: 28.01.2026; Views: 234; Downloads: 137
URL Link to file

3.
Vpliv dejavnikov tveganja na težave v spolnosti pri moških po petdesetem letu starosti
Ana Habjanič, Alenka Topolovec, Miljenko Križmarić, 2013, original scientific article

Abstract: Uvod: Težave v spolnosti pomembno vplivajo na kakovost življenja pri moških po petdesetem letu starosti. Ugotavljanje vplivov nanje je pomembna naloga primarne zdravstvene dejavnosti. V preteklosti tematika težav v spolnosti ni bila zanimiva, danes pa se ji zaradi daljše življenjske dobe pripisuje vedno večji pomen. Metode: Izvedena je bila kvantitativna presečna raziskava, v katero so bili vključeni moški (n = 105), stari 50 let ali več, ki so julija ali avgusta 2012 obiskali družinskega zdravnika. Vzorčenje je bilo priročno in namensko. Podatki so bili zbrani s strukturiranim vprašalnikom, za obdelavo je bila uporabljena opisna statistika in logistična regresija. Rezultati: Rezultati logistične regresije so pokazali, da na težave v spolnosti statistično značilno vplivajo bolezni srca in ožilja (RO 6,08, 95 % IZ 1,96-18,82, p = 0,002), preostale zdravstvene težave in nezdravo življenje niso pokazali statistično značilnega vpliva. Diskusija in zaključek: Naši rezultati so do določene mere potrdili ugotovitve predhodnih raziskav glede vpliva zdravstvenih težav na težave v spolnosti, potrjen pa ni bil vpliv nezdravega življenja. Čeprav gre za medicinski problem, lahko medicinska sestra v klinični praksi bolnika spodbudi, da o težavah spregovori, in mu svetuje.
Keywords: težave v spolnosti, moški, dejavniki tveganja, presečna raziskava
Published in DiRROS: 28.01.2026; Views: 324; Downloads: 0

4.
Dejavniki tveganja za pojav bolečine v križu pri mladostnikih
Sonja Hlebš, Miša Gorjanc, 2013, review article

Abstract: Uvod: Pojav nespecifičnih bolečin v križu pri otrocih in mladostnikih narašča. Namen članka je na podlagi pregleda literature predstaviti rezultate raziskav, katerih namen je bil ugotoviti prevalenco bolečine v križu, dejavnike tveganja v povezavi s spolom, starostjo, antropometričnimi parametri, dejavnike tveganja, povezane z življenjskim slogom, telesne dejavnike tveganja, s šolo povezane dejavnike tveganja, psihosocialne dejavnike tveganja in uspešnost preventive pri obravnavi nespecifične bolečine v križu pri otrocih in mladostnikih. Metode: Za pregled literature so bile uporabljene elektronske baze podatkov: Medline, PubMed, Google Scholar, PEDro, Springer Link, Elseviewer in The Cochrane Library. Za analizo so bile uporabljene presečne, longitudinalne, prospektivne in primerjalne raziskave, objavljene med leti 2001 ter 2011, v angleškem, nemškem in slovenskem jeziku, ki so vključevale otroško in mladostniško populacijo z nespecifično kronično in akutno bolečino v križu in/ali v spodnjem predelu hrbta. Iz iskalnega nabora 97 zadetkov je bilo za analizo uporabljenih 50 raziskav. Rezultati: Prevalenca bolečin v križu se pri otrocih in mladostnikih zvišuje. Največ povezav je bilo z ženskim spolom, starostjo, šolskim pohištvom, telesno neaktivnostjo in športnimi treningi višje intenzitete, poškodbami, bolečinami v križu v preteklosti, hitro rastjo, daljšim časom nošenja šolskega nahrbtnika, zmanjšano raztegljivostjo stegenskih mišic sprednje in zadnje strani, s čustvenimi, vedenjskimi težavami ter osamljenostjo. Diskusija in zaključek: Vpliv dejavnikov tveganja je večdejavniški. Do sedaj izvedeni intervencijski preventivni programi so temeljili na izobraževanju otrok o pravilni skrbi za hrbtenico, vključevanju telesne aktivnosti v njihov vsakdan ali kombinaciji obojega.
Keywords: bolečina v križu, mladostniki, otroci, dejavniki tveganja
Published in DiRROS: 28.01.2026; Views: 245; Downloads: 0

5.
Epidemiologija raka dojk in dejavniki tveganja
Iztok Takač, 1997, professional article

Keywords: dojka, novotvorbe, dejavniki tveganja
Published in DiRROS: 28.01.2026; Views: 266; Downloads: 0

6.
7.
Vloga skavtskih dejavnosti pri krepitvi duševnega zdravja mladih
Maja Kurbus, Alenka Gril, 2024, original scientific article

Abstract: Predstavljeni so izsledki raziskave o vlogi skavtov pri krepitvi duševnega zdravja mladih. V uvodu so opredeljene težave, ki se pojavljajo na področju duševnega zdravja, z varovalnimi dejavniki in dejavniki tveganja za duševno zdravje mladih. Nato so predstavljeni načini krepitve duševnega zdravja pri skavtih; avtorici sta raziskali posledice teh načinov tudi empirično, med mladimi skavti in skavtinjami v Sloveniji, skupaj z njihovimi potrebami po podpori pri varovanju duševnega zdravja. Raziskavo sta izvedli po mešani kvalitativno-kvantitativni metodi. Rezultati raziskave so pokazali, da imajo skavtske dejavnosti na duševno zdravje večine skavtinj in skavtov, ki so v raziskavi sodelovali, zelo pozitiven vpliv, pri tem pa imajo pomembno vlogo podporni medsebojni odnosi in čas, ki ga v sklopu skavtskega udejstvovanja preživijo v naravi. Skavtske dejavnosti imajo pomembno vlogo predvsem kot preventiva na področju duševnega zdravja.
Keywords: skavti, mladostniki, duševno zdravje, mladinsko delo, varovalni dejavniki, dejavniki tveganja
Published in DiRROS: 27.01.2025; Views: 718; Downloads: 667
.pdf Full text (326,68 KB)
This document has many files! More...

8.
Obdrži sonce na varni strani - preprečevanje in zgodnje odkrivanje kožnega melanoma : XXXII. seminar "In memoriam dr. Dušana Reje"
2024, proceedings of professional or unreviewed scientific conference contributions

Keywords: kožni rak, kožni melanom, preventiva, dejavniki tveganja, ultravijolično sevanje, kožne spremembe, zborniki
Published in DiRROS: 08.11.2024; Views: 958; Downloads: 1914
.pdf Full text (7,47 MB)
This document has many files! More...

9.
Rak jajčnikov : kaj morate vedeti o bolezni
Brigita Gregorič, Erik Škof, Breda Škrbinc, 2023, not set

Keywords: dejavniki tveganja, simptomi, diagnostika, zdravljenje, neželeni učinki
Published in DiRROS: 06.03.2024; Views: 1405; Downloads: 492
.pdf Full text (1,84 MB)

10.
Poznavanje dejavnikov tveganja za nastanek raka med slovenskimi najstniki
Ana Košir, Enej Hadžić, Jasna But-Hadžić, 2020, original scientific article

Abstract: Uvod: Glede na trenutne trende lahko pričakujemo, da naj bi eden od dveh fantov in ena od treh deklet današnjih najstnikov do 75. leta starosti zboleli za rakom. Po podatkih državnega programa za obvladovanje raka bi lahko kar 40 % rakavih bolezni preprečili z zdravim načinom življenja in izogibanjem dejavnikom tveganja. Za to bi morali najstniki dobro poznati dejavnike tveganja, da bi v prihodnosti zmanjšali pojavnost te bolezni. Namen: Glavni namen raziskave je bil ugotoviti, kako dobro najstniki poznajo dejavnike tveganja nastanka raka, ter preveriti, ali je razlika v znanju med spoloma ter med različno starimi najstniki. Metode dela: V raziskavo smo vključili 185 najstnikov, starih med 12 in 15 let (54 % fantov, 46 % deklet), ki so izpolnili mednarodni vprašalnik o poznavanju dejavnikov tveganja nastanka raka. Vprašalnike smo nato prenesli v elektronsko obliko s pomočjo spletnega orodja 1KA, ki nam je omogočil pripravo in tudi delno obdelavo rezultatov. Rezultati: Najstniki na splošno dobro poznajo dejavnike tveganja za nastanek raka, saj so med najpogostejšimi 10 dejavniki pravilno opredelili 6,7 dejavnika. Fanti so imeli statistično pomembno (p = 0,026) nižjo povprečno oceno 6,44 kot dekleta, ki so imela oceno 6,95, pri čemer sta razliki nastali v oceni kajenja in telesne mase. V obeh primerih je več deklet kot fantov pravilno opredelilo ta dejavnik tveganja. 58 % učencev skrbi, da bodo zboleli za rakom, pri tem pa je med spoloma bistvena razlika, saj to skrb izraža 74 % deklet in le 44% fantov (p < 0,001). Med najpomembnejšimi dejavniki tveganja slovenski najstniki na prvem mestu navajajo kajenje (55 %), na drugem alkohol (24 %), na tretjem sevanje (14 %) in na četrtem nezdravo prehrano (14 %). Med učenci se jih 83 % strinja, da nekatera živila povečajo možnost nastanka raka. Pri vprašanju o številu potrebnih dnevnih porcij sadja in zelenjave je povprečen odgovor 3,5 porcije od priporočenih 5. Večina učencev (69 %) meni, da je rdeče meso dejavnik tveganja za nastanek raka, samo polovica pa ve, da je treba dnevno zaužiti manj kot 5 g soli. Da je vzdrževanje zdrave telesne mase eden najpomembnejših načinov preprečitve raka, se strinja 81 % učencev, 85 % pa jih meni, da je telesna dejavnost povezana s preprečevanjem nastanka raka. 87 % učencev dobro pozna nevarnost sončenja, prav tako pa dobro opredeljujejo alkohol kot dejavnik tveganja, čeprav jih 74 % ni prepričanih, ali imajo vse alkoholne pijače enak učinek. Zaključki: Raziskava kaže na zelo dobro poznavanje dejavnikov tveganja za nastanek raka med slovenskimi najstniki. Zato menimo, da lahko današnja mladina v primerjavi s prejšnjimi generacijami doseže manjšo obolevnost za rakom ob nadaljnjem širjenju informacij o teh dejavnikih, ki temeljijo na dokazih.
Keywords: onkologija, dejavniki tveganja, najstniki, kajenje
Published in DiRROS: 09.09.2020; Views: 7435; Downloads: 964
.pdf Full text (199,50 KB)

Search done in 0.25 sec.
Back to top