Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "keywords" (bukovi gozdovi) .

1 - 10 / 12
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Sodobno gojenje bukovih gozdov
Dušan Roženbergar, Andrej Ficko, Jurij Diaci, 2008, review article

Keywords: nega gozdov, negovalni modeli, bukovi gozdovi, bukev, gojenje gozdov, Fagus sylvatica
Published in DiRROS: 17.11.2020; Views: 1190; Downloads: 369
.pdf Full text (396,04 KB)

2.
Razvojne smeri bukovega gozda z rebrenjačo
Lojze Marinček, 1973, professional article

Keywords: ekologija, gozdovi, bukovi gozdovi, rebrenjača, Slovenija, gozdnogojitvene lastnosti drevja
Published in DiRROS: 16.11.2020; Views: 2630; Downloads: 1472
.pdf Full text (1,27 MB)

3.
Mikroklimatske razmere v sestojih in vrzelih dinarskih jelovobukovih gozdov Slovenije z vidika podnebnih sprememb
Janez Kermavnar, Mitja Ferlan, Aleksander Marinšek, Klemen Eler, Andrej Kobler, Lado Kutnar, 2019, original scientific article

Abstract: Dinarski jelovo-bukovi gozdovi so eden glavnih gozdnih vegetacijskih tipov v Sloveniji, v katerih so se v zadnjem obdobju zaradi naravnih ujm spremenile ekološke razmere. Namen raziskave je bila analiza izbranih spremenljivk mikroklime (temperatura zraka, relativna zračna vlaga) v strnjenih sestojih, v presvetljenih sestojih in v sestojnih vrzelih na treh raziskovalnih območjih (Trnovski gozd, Snežnik, Kočevski rog). Za strnjene sestoje je bila značilna visoka stopnja zastiranja tal s krošnjami dreves ( ~ 95 %). Sestojne vrzeli so nastale s posekom vseh dreves na krožni površini 0,4 ha, v presvetljenih sestojih pa je bila posekana približno polovica lesne zaloge gozdnega sestoja. Ukrepi so bili izvedeni leta 2012, meritve meteoroloških spremenljivk pa smo opravili prvo (2013) in drugo (2014) leto po sečnji. Primerjali smo, kako se mikroklimatske razmere v sestojih in vrzelih spreminjajo v vegetacijski sezoni (maj-oktober) in kakšne so razlike med dvema meteorološko razmeroma različnima poletjema v letih 2013 (več vročinskih valov, poletna suša) in 2014 (nestanovitno vreme z relativno veliko količino padavin). Izmerjene najvišje dnevne temperature zraka (Tmax) so bile izrazito višje v vrzelih kot v sestoju, v povprečju za 3,6 °C; najnižja relativna zračna vlaga (RVmin) pa je bila nižja, v povprečju za 15,0 odstotnih točk. Razlike v obeh spremenljivkah med sestoji in vrzelmi so bile največje v poletnih mesecih (junij-avgust) leta 2013 (Tmax: 4,9 °C; RVmin: -19,7 odstotnih točk), ki je bilo razmeroma vroče in sušno. Na podlagi meritev meteoroloških spremenljivk in zastora drevesnih krošenj (podatki LiDARskega snemanja) v presvetljenih sestojih smo ugotovili statistično značilno negativno linearno povezavo med zastorom drevesnih krošenj in Tmax ter pozitivno povezavo med zastorom krošenj in vrednostmi RVmin. Rezultate analiz smo prikazali v luči potencialnih vplivov podnebnih sprememb, katerim so dinarski jelovo-bukovi gozdovi zaradi kombinacije neugodnih dejavnikov npr. zmanjšana mehanska in biološka stabilnost sestojev zaradi velikopovršinskih motenj, poletne suše, vodoprepusten kraški teren ter pogosto plitva tla z majhno sposobnostjo zadrževanja vode - še posebej izpostavljeni.
Keywords: dinarski jelovo-bukovi gozdovi, temperatura zraka, relativna zračna vlaga, sestojne vrzeli, zastor krošenj dreves, podnebne spremembe, Slovenija
Published in DiRROS: 20.12.2019; Views: 2536; Downloads: 771
.pdf Full text (388,92 KB)

4.
Izkušnje pri usklajevanju gozd-divjad na Notranjskem
Franc Perko, 2017, professional article

Abstract: V prispevku je opisan razvoj jelenjadi na snežniško-javorniškem masivu od njenega obilja do sredine 19. stoletja, njenega zatrtja po zemljiški odvezi in ponovne naselitve konec 19. in v začetku 20. stoletja ter njen ponovni vzpon in njena širitev. Hkrati vključuje negativen vpliv rastlinojede divjadi, predvsem jelenjadi, na naravno obnovo jelovo-bukovih gozdov in rezultate spremljanja objedanja gozdnega mladja ter potek usklajevanja odnosov med gozdarstvom in lovstvom območja.
Keywords: jelenjad, gozdno mladje, objedanje, jelovo-bukovi gozdovi, Snežnik, Javornik, Postojnsko gozdnogospodarsko območje, Notranjsko lovskogojitveno območje
Published in DiRROS: 03.12.2017; Views: 3067; Downloads: 733
.pdf Full text (120,60 KB)

5.
Prirastoslovnik kazalci rasti in razvoja bukovih gozdov v Sloveniji
Marijan Kotar, 1989, original scientific article

Keywords: prirastoslovje, kazalci rasti, bukovi gozdovi, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4165; Downloads: 1838
.pdf Full text (2,10 MB)

6.
Zgradba bukovih sestojev v njihovi optimalni razvojni fazi
Marijan Kotar, 1991, original scientific article

Keywords: bukovi gozdovi, zgradba sestojev, starostna zgradba sestojev, dimenzijsko razmerje, stopnja vitkosti
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 3977; Downloads: 1793
.pdf Full text (1,38 MB)

7.
Regionalna vegetacijska razčlenitev bazifilnih bukovih gozdov v Sloveniji
Milan Piskernik, 1971, professional article

Keywords: bukovi gozdovi, bazofilni bukovi gozdovi, vegetacijska razčlenitev, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 3671; Downloads: 1717
.pdf Full text (1,65 MB)

8.
Bukove raziskovalne ploskve v Sloveniji ter boniteta bukovih rastišč
Martin Čokl, 1971, professional article

Keywords: bukovi gozdovi, raziskovalne ploskve, boniteta, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 3802; Downloads: 1743
.pdf Full text (709,35 KB)

9.
Vpliv rastiščnih in sestojnih razmer na pestrost tal in vegetacije v izbranih bukovih in jelovo-bukovih gozdovih na Kočevskem
Lado Kutnar, Mihej Urbančič, 2006, original scientific article

Abstract: Raziskava pestrosti talnih razmer in vegetacije na Kočevskem je potekala na štirih raziskovalnih kompleksih. Dva sta bila osnovana v dinarskem jelovo- bukovem gozdu (Omphalodo-Fagetum) na Kočevskem Rogu, dva pa v preddinarskem gorskem bukovem gozdu (Lamio orvalae-Fagetum) in acidofi lnem bukovem gozdu (Blechno-Fagetum) pri Kočevski Reki. Kompleksi so bili sestavljeni iz skupno 11 objektov z različnimi rastiščnimi in sestojnimi razmerami, ti pa iz 60 ploskev. V prvih treh kompleksih na apnencih in dolomitih smo ugotovili šest talnih enot (folični, litični, evtrični in rendzični leptosol, evtrični kambisol, haplični luvisol) in devet humusnih skupin treh humusnih oblik. V četrtem kompleksu na nekarbonatnih skrilavih glinovcih in peščenjakih smo odkrili le eno talno enoto (distrični kambisol), zato pa sedem humusnih skupinznotraj treh humusnih oblik. Skupaj smo na ploskvah popisali 165 višjih rastlin in mahov. Na raziskovalnih ploskvah na apnencih in dolomitih smo v povprečju našli skoraj trikrat več vrst kot na skrilavih glinovcih in peščenjakih. V primerjalni analizi izbranih raziskovalnih objektov smo med njimi ugotovili značilne razlike (npr. odprte sestojne vrzeli vs. sklenjeni sestoji, vrzeli v pragozdnem ostanku vs. umetno oblikovane vrzeli v gospodarskem gozdu, strma skalnata pobočja vs. platoji, vrtače). Specifi čna fl oristična sestava je predvsem rezultat različnih sestojnih in rastiščnih, še posebej talnih razmer ter intenzitete gospodarjenja v preteklosti in sedanjosti.
Keywords: biotska pestrost, vegetacija, talne razmere, humusne oblike, sestojne vrzeli, dinarsko območje, Slovenija, jelovo-bukovi gozdovi
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4119; Downloads: 1942
.pdf Full text (4,90 MB)

10.
Search done in 0.2 sec.
Back to top