Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (bukev) .

21 - 30 / 77
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
21.
Vzroki in vplivi decembrskega vetroloma (2017) na nadaljnji razvoj jelovo bukovih sestojev v Sloveniji : zaključna delavnica : CRP V4-1820
2021, druge monografije in druga zaključena dela

Ključne besede: vetrolom, gozdovi, bukev, smreka, mešani sestoji, zborniki
Objavljeno v DiRROS: 28.06.2021; Ogledov: 937; Prenosov: 485
.pdf Celotno besedilo (444,23 KB)

22.
23.
Umerjanje rezistografskih meritev gostote lesa na stoječih drevesih : pretvorba v osnovno gostoto
Luka Krajnc, Polona Hafner, Jožica Gričar, Primož Simončič, 2020, kratki znanstveni prispevek

Povzetek: V prispevku predstavljamo proces in rezultate določitve korekcijskih količnikov za pretvorbo rezistografskih gostot, izmerjenih na stoječih drevesih, v osnovno gostoto lesa na primeru bukve (Fagus sylvatica L.), puhastega hrasta (Quercus pubescens Willd.) in črnega bora (Pinus nigraArnold.). Korekcijski količniki so bili določeni na podlagi sveže odžaganih kolutov, ki so bili povrtani z rezistografom. Kolute smo stehtali, izmerili njihovo prostornino ter jih posušili do absolutno suhega stanja. Iz zbranih podatkov smo nato izračunali osnovno gostoto lesa ter korekcijske količnike med osnovno in rezistografsko gostoto. V raziskavo je bilo zajetih 59 kolutov. Aritmetična sredina vseh izmerjenih količnikov znaša 1,41, vrednosti 95 % intervala zaupanja pa znašajo od 1,38 do 1,46. Razlike med drevesnimi vrstami so statistično neznačilne. Rezistografska gostota relativno dobro odraža osnovno gostoto kolutov (Pearsonov korelacijski koeficient = 0,91; p < 0,001), kar nakazuje na relativno dobro povezanost osnovnih gostot kolutov z rezistografskimi gostotami. Dobljeni rezultati so ključnega pomena za nadaljnji razvoj področja merjenja dejanskih gostot lesa v stoječih drevesih na hiter in relativno nedestruktiven način.
Ključne besede: rezistograf, gostota lesa, kakovost lesa, bukev, puhasti hrast, črni bor
Objavljeno v DiRROS: 14.12.2020; Ogledov: 1685; Prenosov: 468
.pdf Celotno besedilo (183,02 KB)

24.
Pregled bukovih rastišč v Sloveniji
Igor Dakskobler, 2008, pregledni znanstveni članek

Ključne besede: gozdne združbe, bukev, fitocenologija, sintaksonomija, rastišča, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 17.11.2020; Ogledov: 1169; Prenosov: 351
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

25.
Načrtovanje in gospodarjenje z bukvijo na Hrvaškem
Juro Čavlović, Igor Anić, 2008, pregledni znanstveni članek

Ključne besede: bukev, Fagus sylvatica, lesna zaloga, nega sestojev, obnova sestojev, Hrvaška, debelinska struktura
Objavljeno v DiRROS: 17.11.2020; Ogledov: 1210; Prenosov: 361
.pdf Celotno besedilo (803,91 KB)

26.
27.
28.
Sodobno gojenje bukovih gozdov
Dušan Roženbergar, Andrej Ficko, Jurij Diaci, 2008, pregledni znanstveni članek

Ključne besede: nega gozdov, negovalni modeli, bukovi gozdovi, bukev, gojenje gozdov, Fagus sylvatica
Objavljeno v DiRROS: 17.11.2020; Ogledov: 1200; Prenosov: 371
.pdf Celotno besedilo (396,04 KB)