1. Smernice za gozdni genetski monitoring navadne bukve (Fagus sylvatica L.)Marjana Westergren, Darius Kavaliauskas, Paraskevi Alizoti, Marko Bajc, Filipos Aravanopoulos, Gregor Božič, Rok Damjanić, Natalija Dovč, Domen Finžgar, Barbara Fussi, Fotios Kiourtsis, Hojka Kraigher, 2020, druge monografije in druga zaključena dela Ključne besede: gozdovi, genetski monitoring, gozdna genetika, navadna bukev, Fagus sylvatica L.
Objavljeno v DiRROS: 13.02.2026; Ogledov: 323; Prenosov: 44
 Povezava na datoteko |
2. Značilnosti zgradbe lesa sadik bora (Pinus sylvestris) in bukve (Fagus sylvatica) izpostavljenih trem različnim okoljskim razmeramJožica Gričar, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Poznavanje strukture in lastnosti lesa je ključno z vidika njegove smotrnejše obdelave, predelave in končne rabe. V članku opisujemo in primerjamo značilnosti zgradbe lesa triletnih sadik bora (Pinus sylvestris) in bukve (Fagus sylvatica) izpostavljene trem različnim temperaturnim režimom v rastnih sezonah 2010–2011: kontrola (K, na prostem, povprečna temperatura v času rastne sezone = 17–19°C), rastlinjak (G, povprečna temperatura v času rastne sezone = 22–24°C) in hladilna komora (C, povprečna temperatura v času rastne sezone = 15–17°C). Na preparatih prečnih prerezov lesa smo tako preverili prisotnost in delež reakcijskega lesa, prisotnost gostotnih fluktuacij, prisotnost kalusa ter za bor še gostoto in položaj aksialnih smolnih kanalov. Rezultati kažejo na vrstno specifičen odziv pionirskega rdečega bora in sencovzdržne bukve na različne okoljske razmere v smislu debelinske rasti in strukturnih posebnosti lesa. Pojavnost lesno-anatomskih značilnosti je bila v splošnem večja v letu 2010 kot v 2011. To bi lahko pojasnili s presaditvenim šokom in z večjo verjetnostjo povzročitve mehanskih poškodb ob manipulaciji sadik, ki so negativno vplivali na kakovost lesa. Razlike v strukturnih posebnosti lesnih prirastkov v obeh proučevanih letih tudi kažejo na nujnost večletnih tovrstnih poskusov v nadzorovanih razmerah, saj se nekateri odzivi lahko pokažejo šele v daljšem časovnem obdobju. Širina lesnega prirastka in lesno-anatomske značilnosti niso nujno povezane, zato na podlagi priraščanja ne moremo sklepati o kakovosti lesa.
Ključne besede: rdeči bor, navadna bukev, reakcijski les, smolni kanal, gostotne fluktuacije, juvenilni les, anatomija, kakovost lesa
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 239; Prenosov: 116
 Celotno besedilo (738,11 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Razmisleki o požarih, gorivu in upravljanju gozdov v SlovenijiEric E. Knapp, Thomas Andrew Nagel, 2025, pregledni znanstveni članek Povzetek: Požari v naravi so tema, ki v Evropi sproža burne polemike v kontekstu gozdov in njihovega upravljanja. Požar pogosto obravnavamo kot naravno nesrečo, ki povzroča škodo, vendar je v nekaterih gozdnih ekosistemih hkrati tudi naraven proces in pomemben del režima motenj. Dolga zgodovina rabe zemljišč otežuje razumevanje naravne vloge požarov v evropskih gozdovih. Spremembe rabe zemljišč in pretekla gozdnogospodarska praksa so na nekaterih območjih povečale količino goriva in požarno ogroženost. V zadnjem času pa podnebno segrevanje in vse pogostejše ter dolgotrajnejše suše sprožajo vse pogostejše in bolj ekstremne požare oziroma njihovo pojavljanje tudi v mezofilnih gozdnih ekosistemih, ki so slabo prilagojeni na ogenj. Zato je nujno bolje razumeti vlogo požara v številnih evropskih gozdnih ekosistemih, vključno s tem, kako lahko gospodarjenje z gozdom, kadar je to primerno, ogenj uporabimo, namesto da ga gasimo, čeprav je v Sloveniji kurjenje v gozdu trenutno prepovedano z zakonom. Strokovni članek obravnava ključna vprašanja, povezana z ekologijo požarov in upravljanjem gozdov v Sloveniji, nastal pa je kot rezultat izmenjave med Raziskovalno postajo Pacific Southwest, Zavoda za gozdove ZDA (US Forest Service) in strokovnjaki za upravljanje gozdov/požarov v Sloveniji. Prispevek se osredotoča na območji požarišč Goriškega Krasa in Potoške gore ter na druga gozdna območja v Sloveniji. Povzemamo ključne ugotovitve, ki temeljijo na terenskih opazovanjih, strokovnih razpravah in izkušnjah iz požarno ogroženih gozdov Kalifornije. Upamo, da bo to spodbudilo nadaljnjo razpravo in celovitejše razumevanje možnosti za upravljanje požarno ogroženih gozdov v Sloveniji.
Ključne besede: črni bor, bukev, nadzorovan požig, mezofilni gozd, podnebne spremembe
Objavljeno v DiRROS: 27.01.2026; Ogledov: 181; Prenosov: 66
Celotno besedilo (477,70 KB) |
4. Mehanske lastnosti lepljenih spojev : vpliv izpostavljenosti in naravnega staranjaMartin Capuder, Boris Azinović, Andreja Pondelak, Tomaž Pazlar, Jaka Gašper Pečnik, Luka Naumovski, 2025, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: bukev, lepljen spoj, FTIR, naravna izpostavitev, mehanske lastnosti lesa
Objavljeno v DiRROS: 05.06.2025; Ogledov: 716; Prenosov: 270
Celotno besedilo (40,71 KB) |
5. Raznolikost in sestava talnega mikrobioma med procesi naravne obnove v jelovo-bukovem gozduNataša Šibanc, Petr Baldrian, Vendula Brabcová, Janez Kermavnar, Hojka Kraigher, Lado Kutnar, Tijana Martinović, Martina Štursová, Tanja Mrak, 2025, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: mikrobne združbe, HTS, sečnja, bukev, naravna obnova
Objavljeno v DiRROS: 05.06.2025; Ogledov: 712; Prenosov: 251
Celotno besedilo (47,74 KB) |
6. Smernice za trajnostno gospodarjenje z bukovimi gozdovi : (Fagus sylvatica L.)Cristina Vettori, Roberta Ferrante, Cesare Garosi, Francesco Parisi, Davide Travaglini, Donatella Paffetti, Sanja Bogunović, Mladen Ivanković, Anđelina Gavranović Markić, Barbara Škiljan, Zvonimir Vujnović, Miran Lanšćak, Francesca Logli, Marko Bajc, Rok Damjanić, Natalija Dovč, Tijana Martinović, Tanja Mrak, Tina Unuk Nahberger, Nataša Šibanc, Marjana Westergren, Hojka Kraigher, Andrej Breznikar, Kristina Sever, 2024, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: sonaravno gospodarjenje, klimatske spremembe, trajnostno gospodarjenje z gozdovi, sonaravno gospodarjenje z gozdovi, bukev, bukovi gozdovi, Fagus sylvatica L.
Objavljeno v DiRROS: 01.02.2025; Ogledov: 670; Prenosov: 476
Celotno besedilo (2,92 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Letna in sezonska debelinska rast dreves na ploskvah intenzivnega monitoringa v SlovenijiTom Levanič, Matej Rupel, Andreja Vedenik, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: V okviru intenzivnega monitoringa gozdnih ekosistemov že od leta 2009 s pomočjo ročnih dendrometrov spremljamo de- belinsko priraščanje dreves na letnem nivoju. Gre za dopolnilni podatek o debelinskem priraščanju dreves, ki ga pridobimo v okviru petletnih inventur na ploskvah intenzivnega monitoringa. Letno dinamiko debelinskega priraščanja spremljamo z dvema tipoma ročnih dendrometrov : plastičnimi, nemškega proizvajalca, in nerjavnimi, češkega proizvajalca. S spremljanjem debelinske rasti z ročnimi dendrometri želimo ugotoviti vpliv okoljskih in podnebnih dejavnikov na rast dreves med dvema petletnima inventurama. Tako dobimo bistveno boljše podatke o stanju priraščanja dreves kot s petletnimi inventurami, kjer ekstremni dogodki izginejo v povprečju. V letu 2022 smo dodatno na vse ploskve namestili tudi elektronske dendrometre z visoko frekvenco spremljanja spreminjanja debelinskega prirastka na ploskvah intenzivnega monitoringa v Sloveniji. Z njimi želimo ugotoviti vplive okoljskih in podnebnih dejavnikov na znotraj sezonsko dinamiko debelinskega priraščanja. To je ključno za razumevanje vpliva negativnih podnebnih dejavnikov na debelinsko priraščanje dreves.
Ključne besede: podnebne spremembe, bukev, Fagus sylvatica, dob, Quercus robur, smreka, Picea abies, ročni dendrometer, elektronski dendrometer
Objavljeno v DiRROS: 06.12.2024; Ogledov: 974; Prenosov: 313
Celotno besedilo (522,59 KB) |
8. Poročilo o preskusu št.: LVG 2024-017 : vzorec št. 2023/00753Tine Hauptman, Zina Devetak, Špela Hočevar, Barbara Piškur, 2024, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, Fagus sylvatica, bukev, Botryosphaeria dothidea
Objavljeno v DiRROS: 04.04.2024; Ogledov: 1048; Prenosov: 435
Celotno besedilo (1,17 MB) |
9. Tehnične smernice za ohranjanje in rabo genskih virov : bukev = Fagus sylvaticaMarjana Westergren, Gregor Božič, Hojka Kraigher, 2010, strokovni članek Ključne besede: gozdarstvo, genski viri, drevesne vrste, tehnične smernice, bukev, fagus sylvatica, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.12.2023; Ogledov: 1418; Prenosov: 461
Celotno besedilo (2,19 MB) |
10. |
