Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "keywords" (bukev) .

61 - 70 / 77
First pagePrevious page12345678Next pageLast page
61.
Nastajanje ksilemske in floemske branike pri bukvah, poškodovanih v žledolomu
Maks Merela, Primož Habjan, Katarina Čufar, 2016, original scientific article

Abstract: Po žledolomu leta 2014 je v gozdovih ostalo veliko poškodovanih dreves. Ker znanja o nastajanju lesa in skorje v poškodovanih drevesih primanjkuje, smo v Arboretumu Volčji Potok opravili raziskavo vpliva žledoloma na nastajanje lesa in skorje na drevesih, ki so v žledolomu pretrpela poškodbo krošnje. Izbrali smo 14 bukev, jih razvrstili v 4 razrede glede na stopnjo poškodovanosti krošnje (K % nepoškodovana, A % do 50 %, B % med 50 in 75 %, C % več kot 75 % poškodovana krošnja). V dvotedenskih intervalih smo iz njih odvzemali mikro-izvrtke z orodjem Trephor. Iz mikro-izvrtkov smo pripravili preparate lesa, kambija in skorje in jih analizirali s svetlobnim mikroskopom in sistemom za analizo slike. Poškodovane bukve so proizvedle od 20 do 95 % ožje ksilemske branike kot nepoškodovane, manjši je bil tudi prirastek floema. Izmed štirih razredov poškodovanosti so se pri bukvi največje razlike v debelinski rasti pokazale med razredoma A in B.
Keywords: bukev, Fagus sylvatica, žledolom, poškodbe krošnje, nastajanje lesa, ksilem, kambij, Trephor
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4870; Downloads: 2527
.pdf Full text (1,52 MB)

62.
Fakultativno obarvana jedrovina pri bukvi
Niko Torelli, 1977, treatise, preliminary study, study

Keywords: lesarstvo, bukev, krošnja, rdeče srce
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2692; Downloads: 703
.pdf Full text (4,79 MB)

63.
Genetska variabilnost bukve (Fagus sylvatica L.) v Sloveniji
Robert Brus, Sonja Horvat-Marolt, Ladislav Paule, Dušan Gömöry, 1999, original scientific article

Abstract: Raziskava obravnava genetsko variabilnost, genetsko raznolikost in genetsko diferenciacijo bukve (Fagus sylvatica L.) v Sloveniji. S pomočjo izoencimske analize smo pregledali 13 avtohtonih bukovih populacij. Polimorfizem smo odkrili na 11 od 12 analiziranih izoencimskih lokusih, 9 lokusov je polimorfnih v vseh populacijah. Opazen je rahel trend naraščanja genetske variabilnosti v smeri od severa proti jugu, medtem ko povprečna ugotovljena heterozigotnost Ho od severa proti jugu upada. Genetska diferenciranost je razmeroma majhna, med populacijami pa nismo odkrili diferenciranosti, ki bi ji lahko pripisali jasno geografsko pogojenost.
Keywords: bukev, Fagus sylvatica, areal razširjenosti, genetska variabilnost, genetska raznolikost, genetska diferenciacija, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4563; Downloads: 1916
.pdf Full text (869,74 KB)

64.
Vpliv presvetlitve na dinamiko priraščanja gospodarsko pomembnih drevesnih vrst Slovenije
Franjo Sgerm, 1977, not set

Abstract: Proučevanje reagiranje posameznih drevesnih vrst na različne stopnje presvetlitve, razvoj krošnje, prirastki
Keywords: gozdarstvo, smreka, bor, hrast, bukev, prirast
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2430; Downloads: 526
.pdf Full text (10,02 MB)

65.
Korelacija med fizikalnimi in kemičnimi lastnostmi ter produktivnostjo gozdnih tal v Sloveniji
Marjan Pavšer, 1973, treatise, preliminary study, study

Keywords: gozdarstvo, tla, fizikalne lastnosti, kemične lastnosti, klima, Slovenija, smreka, jelka, bukev
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2724; Downloads: 867
.pdf Full text (4,67 MB)
This document has many files! More...

66.
Nekatere spremembe v lesu zaradi mehanskih poškodb bukve (Fagus sylvatica L.)
Bojana Križaj, 1995, original scientific article

Keywords: bukev, les, mehanske poškodbe
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 3948; Downloads: 1695
.pdf Full text (1,02 MB)

67.
68.
Prevrščanje dreves v optimalni fazi bukovega gozda
Marijan Kotar, 1996, original scientific article

Abstract: Prispevek obravnava rezultate raziskave zgradbe bukovih gozdov Slovenije na 18 rastiščnih enotah. Analizirani bukovi debeljaki so enomerni, vendar glede starosti izkazujejo določeno raznodobnost. Raziskava je bila usmerjena v ugotovitev starostne zgradbe sestojev ter v proces prevrščanja, ki zajema časovni razmak 60 let. Podrobno so obravnavani tisti osebki, ki tvorijo zgornjo višino sestoja, to je 100 najdebelejših na ha. Prevrščanje teh dreves je v debeljakih razmeroma skromno, na posameznih rastiščih celo neznatno. Drevesa, ki tvorijo zgornjo višino sestoja, so praviloma tudi nekoliko starejša od preostalih, torej tista, ki so pričela rasti že v začetnem delu pomladitvene dobe
Keywords: bukev, socialni sestop, prevrščanje, starostna zgradba
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4269; Downloads: 1787
.pdf Full text (1,23 MB)

69.
Biotska pestrost gozdov v novejših mednarodnih in domačih pravnih dokumentih
Franc Ferlin, Nike Krajnc, Lado Kutnar, Matjaž Čater, 1999, professional article

Abstract: Članek obravnava naslednje mednarodne pravne akte in strate{ke dokumente s podro~ja biotske pestrosti: Konvencijo o biotski pestrosti, Konvencijo o varstvu Alp s Protokolom o gorskem gozdu, Agendo 21, Resolucije o varovanju gozdov v Evropi, Vseevropsko strategijo o biotski in krajinski pestrosti in njen delovni program, Strategijo EU o biotski pestrosti in Gozdarsko strategijo EU. Med doma~imi pravnimi akti ~lanek obravnava Zakon o varstvu okolja in Zakon o ohranjanju narave ter Zakon o gozdovih in Program razvoja gozdov v Sloveniji. Slovenska gozdarska zakonodaja in politika `e vsebujeta ve~ino mednarodno sprejetih na~el, priporo~il in zavez glede ohranjanja biotske pestrosti in trajnostne rabe njenih sestavin. Temeljne mednarodne zaveze, ki se {e ne uresni~ujejo, so naslednje: ugotavljanje in spremljanje biotske pestrosti gozdov z ocenjevanjem stanja na dr`avni ravni, ustanavljanjezavarovanih obmo~ij (naravnih parkov) ter zagotavljanje prora~unskih spodbud za uporabo okolju prijaznih tehnologij v gorskih obmo~jih, vklju~no z nekaterimi stro`jimi dolo~bami Protokola o gorskem gozdu.Slovenska gozdarska politika na podro~ju biotske pestrosti je okvirno usklajena z najnovej{imi strate{kimi usmeritvami EU, doma~a gozdarska zakonodaja in zakonodaja s podro~ja ohranjanja narave pa nista ustrezno usklajeni.
Keywords: bukev, biotska pestrost, pravni dokument, strateški dokument, gozdarska politika, politika ohranjanja, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4566; Downloads: 1895
.pdf Full text (1,85 MB)

70.
Search done in 0.31 sec.
Back to top