Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "keywords" (bukev) .

1 - 10 / 84
First pagePrevious page123456789Next pageLast page
1.
2.
Značilnosti zgradbe lesa sadik bora (Pinus sylvestris) in bukve (Fagus sylvatica) izpostavljenih trem različnim okoljskim razmeram
Jožica Gričar, 2017, original scientific article

Abstract: Poznavanje strukture in lastnosti lesa je ključno z vidika njegove smotrnejše obdelave, predelave in končne rabe. V članku opisujemo in primerjamo značilnosti zgradbe lesa triletnih sadik bora (Pinus sylvestris) in bukve (Fagus sylvatica) izpostavljene trem različnim temperaturnim režimom v rastnih sezonah 2010–2011: kontrola (K, na prostem, povprečna temperatura v času rastne sezone = 17–19°C), rastlinjak (G, povprečna temperatura v času rastne sezone = 22–24°C) in hladilna komora (C, povprečna temperatura v času rastne sezone = 15–17°C). Na preparatih prečnih prerezov lesa smo tako preverili prisotnost in delež reakcijskega lesa, prisotnost gostotnih fluktuacij, prisotnost kalusa ter za bor še gostoto in položaj aksialnih smolnih kanalov. Rezultati kažejo na vrstno specifičen odziv pionirskega rdečega bora in sencovzdržne bukve na različne okoljske razmere v smislu debelinske rasti in strukturnih posebnosti lesa. Pojavnost lesno-anatomskih značilnosti je bila v splošnem večja v letu 2010 kot v 2011. To bi lahko pojasnili s presaditvenim šokom in z večjo verjetnostjo povzročitve mehanskih poškodb ob manipulaciji sadik, ki so negativno vplivali na kakovost lesa. Razlike v strukturnih posebnosti lesnih prirastkov v obeh proučevanih letih tudi kažejo na nujnost večletnih tovrstnih poskusov v nadzorovanih razmerah, saj se nekateri odzivi lahko pokažejo šele v daljšem časovnem obdobju. Širina lesnega prirastka in lesno-anatomske značilnosti niso nujno povezane, zato na podlagi priraščanja ne moremo sklepati o kakovosti lesa.
Keywords: rdeči bor, navadna bukev, reakcijski les, smolni kanal, gostotne fluktuacije, juvenilni les, anatomija, kakovost lesa
Published in DiRROS: 28.01.2026; Views: 180; Downloads: 87
.pdf Full text (738,11 KB)
This document has many files! More...

3.
Razmisleki o požarih, gorivu in upravljanju gozdov v Sloveniji
Eric E. Knapp, Thomas Andrew Nagel, 2025, review article

Abstract: Požari v naravi so tema, ki v Evropi sproža burne polemike v kontekstu gozdov in njihovega upravljanja. Požar pogosto obravnavamo kot naravno nesrečo, ki povzroča škodo, vendar je v nekaterih gozdnih ekosistemih hkrati tudi naraven proces in pomemben del režima motenj. Dolga zgodovina rabe zemljišč otežuje razumevanje naravne vloge požarov v evropskih gozdovih. Spremembe rabe zemljišč in pretekla gozdnogospodarska praksa so na nekaterih območjih povečale količino goriva in požarno ogroženost. V zadnjem času pa podnebno segrevanje in vse pogostejše ter dolgotrajnejše suše sprožajo vse pogostejše in bolj ekstremne požare oziroma njihovo pojavljanje tudi v mezofilnih gozdnih ekosistemih, ki so slabo prilagojeni na ogenj. Zato je nujno bolje razumeti vlogo požara v številnih evropskih gozdnih ekosistemih, vključno s tem, kako lahko gospodarjenje z gozdom, kadar je to primerno, ogenj uporabimo, namesto da ga gasimo, čeprav je v Sloveniji kurjenje v gozdu trenutno prepovedano z zakonom. Strokovni članek obravnava ključna vprašanja, povezana z ekologijo požarov in upravljanjem gozdov v Sloveniji, nastal pa je kot rezultat izmenjave med Raziskovalno postajo Pacific Southwest, Zavoda za gozdove ZDA (US Forest Service) in strokovnjaki za upravljanje gozdov/požarov v Sloveniji. Prispevek se osredotoča na območji požarišč Goriškega Krasa in Potoške gore ter na druga gozdna območja v Sloveniji. Povzemamo ključne ugotovitve, ki temeljijo na terenskih opazovanjih, strokovnih razpravah in izkušnjah iz požarno ogroženih gozdov Kalifornije. Upamo, da bo to spodbudilo nadaljnjo razpravo in celovitejše razumevanje možnosti za upravljanje požarno ogroženih gozdov v Sloveniji.
Keywords: črni bor, bukev, nadzorovan požig, mezofilni gozd, podnebne spremembe
Published in DiRROS: 27.01.2026; Views: 116; Downloads: 48
.pdf Full text (477,70 KB)

4.
5.
6.
7.
Letna in sezonska debelinska rast dreves na ploskvah intenzivnega monitoringa v Sloveniji
Tom Levanič, Matej Rupel, Andreja Vedenik, 2024, original scientific article

Abstract: V okviru intenzivnega monitoringa gozdnih ekosistemov že od leta 2009 s pomočjo ročnih dendrometrov spremljamo de- belinsko priraščanje dreves na letnem nivoju. Gre za dopolnilni podatek o debelinskem priraščanju dreves, ki ga pridobimo v okviru petletnih inventur na ploskvah intenzivnega monitoringa. Letno dinamiko debelinskega priraščanja spremljamo z dvema tipoma ročnih dendrometrov : plastičnimi, nemškega proizvajalca, in nerjavnimi, češkega proizvajalca. S spremljanjem debelinske rasti z ročnimi dendrometri želimo ugotoviti vpliv okoljskih in podnebnih dejavnikov na rast dreves med dvema petletnima inventurama. Tako dobimo bistveno boljše podatke o stanju priraščanja dreves kot s petletnimi inventurami, kjer ekstremni dogodki izginejo v povprečju. V letu 2022 smo dodatno na vse ploskve namestili tudi elektronske dendrometre z visoko frekvenco spremljanja spreminjanja debelinskega prirastka na ploskvah intenzivnega monitoringa v Sloveniji. Z njimi želimo ugotoviti vplive okoljskih in podnebnih dejavnikov na znotraj sezonsko dinamiko debelinskega priraščanja. To je ključno za razumevanje vpliva negativnih podnebnih dejavnikov na debelinsko priraščanje dreves.
Keywords: podnebne spremembe, bukev, Fagus sylvatica, dob, Quercus robur, smreka, Picea abies, ročni dendrometer, elektronski dendrometer
Published in DiRROS: 06.12.2024; Views: 927; Downloads: 295
.pdf Full text (522,59 KB)

8.
9.
10.
Search done in 0.2 sec.
Back to top