Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Povzetek: Rak spada med najpogostejše bolezni našega časa. V Sloveniji vsako leto zboli za rakom že okoli 13.500 ljudi . S starostjo se nevarnost bolezni povečuje. Toda, ne pozabimo, med nami živi okoli sto tisoč bolnikov in bolnic z rakom, kar pomeni, da rak ni več smrtna, ampak kronična bolezen. Prav staranje prebivalstva in podaljševanje delovne dobe pa nas postavljata pred pomembno dilemo o tem, ali je delo za »onkološkega« bolnika škodljivo ali pa morda celo koristno. Delo lahko človeku predstavlja pomemben del samospoštovanja, mu nudi socialno okolje in finančni zaslužek, kar je treba upoštevati pri načrtovanju zdravljenja in rehabilitacije. Ocenjevanje delazmožnosti bolnika, ki je prebolel raka, je za zdravnika pogosto težavno, saj se mora odločati med dostopnimi objektivnimi medicinskimi izvidi in posameznikovim osebnim doživljanjem bolezni ter njegovimi pričakovanji.
Ključne besede: onkologija, bolnik z rakom, zmožnost za delo, medicina dela, družinska medicina
Objavljeno v DiRROS: 03.12.2020; Ogledov: 1137; Prenosov: 315
Celotno besedilo (74,85 KB)

Povzetek: Zgodnja diagnostika, nove terapevtske možnosti in uspešnejše zdravljenje raka so pripomogli tudi k temu, da se lahko večji delež bolnikov po zdravljenju raka vsaj deloma, če ne v celoti, vrne na delo. Za izvajalce zdravstvene oskrbe pomeni vrnitev na delo uspešen zaključek rehabilitacije, za bolnike in njihove bližnje pa boljšo kakovost življenja. Avtorica članka na primeru začasne nezmožnosti za delo bolnice z rakom dojke predstavlja vračanje na delo po procesu zdravljenja in rehabilitacije. V zaključku razmišlja o tem, kaj je pomembno za terapevta in bolnika po zdravljenju raka.
Ključne besede: javno zdravstvo, bolnik z rakom, rehabilitacija, vračanje na delo, imenovani zdravnik
Objavljeno v DiRROS: 26.10.2018; Ogledov: 2591; Prenosov: 754
Celotno besedilo (143,99 KB)